Nekaj dni po največjem mladinskem festivalu v Sloveniji, na katerem se je zbralo okoli 6.000 mladih katoličanov, obiskal pa ga je tudi predsednik republike Borut Pahor, nas je zanimalo, koliko pozornosti so dogodku posvetili osrednji mediji in kakšno sporočilo so postavili v ospredje svojega poročanja.
Televizije: Za POP TV Stična mladih ne obstaja, Planet TV nič o verski naravi festivala
Nepregledna množica mladih iz Slovenije in tujine, ki pričajo o prijateljstvu, ljubezni in solidarnosti ter predvsem veri in zaupanju v Božjo milost, za najbolj gledano slovensko televizijo ni novica, vredna omembe v osrednji dnevni enourni informativni oddaji. Po ocenah urednikov oddaje 24 ur je pač za Slovence pomembnejša otvoritev Oktoberfesta ter tek na planiško letalnico, čemur so namenili precej minut svojega prime-timea.
V objavo vsaj kratke vesti jih tudi ni prepričal obisk Stične s strani predsednika Boruta Pahorja ter neformalna napoved prizadevanj, da si slovenska Cerkev in politični vrh v Slovenijo želi povabiti papeža Frančiška.
Stično mladih so na svojem medijskem radarju zaznali pri Planet TV, vendar nekje sproti pozabili, da gre za srečanje z versko vsebino. V približno tri minutnem prispevku v oddaji Planet danes (med 3:13 in 6:05 v arhivskem posnetku) novinarka denimo sploh ne omeni, da je šlo za katoliški festival, ki ima tudi (predvsem) versko vsebino.
V napovedi prispevka voditelj izpostavi, da je katoliška mladina prišla tja v imenu prijateljstva, spoštovanja in ljubezni ter da se tam pogovarjajo o preteklosti ter o prihodnosti. Novinarka se je omembi verskih vsebin izognila tako, da je mlade spraševala o njihovih pogledih na slovensko osamosvojitev ter na brezposelnost.
Osrednji vsebini, torej veri in usmiljenju, v prispevku ni bilo posvečene nobene pozornosti, prav tako pa svojega mnenja niso podali ne organizatorji ne nobeden od predstavnikov Cerkve.
Nekoliko več vsebinske pozornosti pa je Stični mladih vendarle namenila nacionalna televizija.
V večernem TV Dnevniku je bila proti koncu oddaje objavljena krajša reportaža (dolga 1 minuto in 46 sekund – na arhivskem posnetku si jo lahko ogledate med 22:40 in 24:26) s prizorišča, v kateri so prikazali dogajanje ter za mnenje povprašali nekaj obiskovalcev in prostovoljcev, kratko izjavo pa je podal tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Pri vprašanjih mladim in tudi sicer se niso izognili verski vsebini dogodka, zanimivo pa je, da za razliko od drugih virov, niso omenili pridige nadškofa Alojzija Cvikla, pa tudi ne obiska predsednika Pahorja ter njegove napovedi, da bo v Stično povabil samega papeža.
O Stični mladih je v informativnih oddajah poročal tudi nacionalni radio.
Spletni mediji o festivalu mimogrede ali pa sploh ne
Prav predsednikovo poplesavanje z odrskimi animatorji pa je bil osrednji poudarek članka, objavljenega na portalu MMC RTV Slovenija.
V krajši reportaži z videoposnetkom so ob Pahorjevem obisku Stične na kratko omenili pridigo nadškofa Cvikla ter podali informacijo o tridesetletnici ustanovitve mednarodne organizacije katoliških študentov JECI-MIEC.
Objava je bila v soboto zvečer, s Pahorjem v glavni foto-vlogi, izpostavljena na vidnem mestu naslovnice MMC RTV.
Na portalu 24 ur so v soboto pozno zvečer (okoli 23:00) objavili krajši prispevek, v katerem je bil najbolj poudarjen obisk Pahorja ter nadškofova pridiga, na kratko pa je bi opisan tudi program ter to, da ima stična dolgoletno tradicijo. Prispevku je dodan tudi Pahorjev tvit o dogodku, ki vsebuje štiri fotografije.
Na portalu Siol.net novice o srečanju mladih ni bilo najti.
Dnevni tisk: popolna ignoranca
Šest tisoč mladih + predsednik države v Stični je očitno premalo osrednji dogodek za pregovorno osrednji slovenski tiskani časopis Delo.
Festival v ponedeljkovi izdaji Dela (in v nedeljskem NeDelu) ni omenjen niti z besedico, so pa krajši članek objavili na spletni strani.
Izmed treh glavnih tiskanih časopisov je Stično mladih omenil zgolj Dnevnik in sicer v rubriki Napovednik na 11. strani.
Tri povedi dolga novička v sobotni izdaji napoveduje festival ter omenja, da bo se tam dogajal pester program in dejavnosti. Iz novice ne gre razbrati, da bi šlo srečanje z versko tematiko (leva fotografija).
Časnik Večer čez Trojane ne seže tudi pri tovrstnih množičnih mladinskih festivalih.
Slovenskih mnenjskih voditeljev in družbenih aktivistov so običajno polna usta o zapostavljanju in diskriminaciji manjšin ter tako imenovanih ranljivih družbenih skupin v Sloveniji.
A ko pride do vprašanja medijske pozornosti, več tisoč mladih katolikov, zbranih v imenu Boga, ljubezni in pozitivnega sporočila o Božjem usmiljenju, za osrednje medije ni novica, vredna omembe med desetimi dogodki, ki so zaznamovali dan. Kaj šele, da bi ji bilo namenjeno osrednje mesto dnevnega poročanja.
Izgovor, da gre za manifest večine, ki je kot odraz družbene običajnosti in konformizma medijsko manj zanimiv, v sodobni realnosti nikakor ne zdrži.
Mladi s trdnimi stališči in spoštljivim odnosom do vere, Boga, spolnosti, ljubezni … so v svetu nebrzdane propagande uživanja brez meja, spolne promiskuitete ter zaničevanja svetega vse kaj druga kot kimajoče ovce, ki bezljajo z večino.
Pomenljivo, da je ta vrednota družbene pokončnosti, ki tako odločno plava proti toku, za naš mainstream prej zabloda, nepotrebna motnja, kot pa krepost.
A le dokler gre za katoličane. V družbenih manifestacijah skupinic skvoterjev, migrantov, homoseksualcev in drugih “bolj sprejemljivih manjšin” je tovrstno izstopanje iz povprečnosti obilno nagrajevano s podtonom naklonjene prime-time pozornosti, pa tudi če gre za nekaj deset zbranih posameznikov.
Nič narobe, dokler so kriteriji za vse enaki. A v domačih dominantnih medijih že desetletja niso.
Sramota za medije. Ce se v Sloveniji nekje zbere 6000 mladih je to novica! A se zavedate da je to skoraj 1/3 enega letnika. Dobro tukaj so bile starosti razlicne, ampak kljub vsemu. Jaz bi pricakoval kako reportazo oz daljsi posnetek, ali celo oddajo o tem, se posebej ker gre za srecanje z versko vsebino.
Sicer je treba tudi preverit kako so organizatorji to sporocili medijem. Tisti clovek zadolzen za PR ni vedno brez veze tam.
Domovina odlično temo ste odprli! Bravo.
Upam, da bomo kdaj kot družba dovolj zreli, da se bomo vprašali in resno zahtevali od osrednjih medijev, da si to ime zaslužijo – ali pa naj “crknejo”. Osrednji medij mora poročati o velikih dogodkih z leve in desne kar se da uravnoteženo. Prav tako z versko in brez verske vsebine. Če se nekje zberejo mladi ali stari ali družine s tako močnimi sporočili si zalsužijo pozornost in pika.
Sem se pa spomnil na še en očiten primer, ki upam, da se ga naslednje leto lotite – čeprav je Zavod iskreni.net vpleten: Bojda imamo osrednja katoliška medija: Družino in Ognjišče, ki o 10. Festivalu družin – ki je tako kot Stična – neke vrste osrednji družinski dogodek, nista poročala skoraj nič – oz nekje tam skrito oz. obskurno.
Menim, da lahko le medij medijem postavite ogledalo. Če se ti tako imenovani osrednji mediji ne bodo zmogli soočiti z resničnostjo in delovati drugače jih čaka bridki konec.
No tole je pa napihovanje, začenši z naslovom članka. Sam se zavedam, da se v Sloveniji izvaja bojkot nad tovrstnimi temami predvsem glede katoličanov, ampak informativne spletne strani ki se zavzemajo za poročanje le-teh, res nimajo (nimate) pravega pristopa. Kot prvo, vse skupaj spominja na igro kdo bo koga, kar je za slovenski medijski prostor postalo samoumevno, ampak je preprosto otročji način, kot drugo pa menim, da je bila reportaža Planet TV-ja zelo primerna. Govorila je o tem kako se mladi povezujejo zaradi skupnih vrednot kot so ljubezen, prijateljstvo in spoštovanje in celo opazili so ključno stvar kot je to, da se teh stvari drugje kot na primer v diskotekah ne goji. In kaj je vera brez tega, tudi za v reportažo ni omembe vredna. Meni se zdi, da so naredili precej boljo, kot sami vedo.
P.S.: Če ste ta članek napisali kot nekdo, ki je kristjan, bi vam kot brat v Kristusu svetoval tole: Iščite tudi dobro v stvareh ki vam pridejo naproti in če vam gre v nos to, da nas mediji bojkotirajo poskušajte sprejeti s ponižnostjo. Iz izkušnje vam povem, da je to velikokrat nemogoče, sploh brez Kristusa v srcu, vendar je pisanje iz nečimrnosti in sovraštva lahko ljudem v pohujšanje. In kdaj je večja škoda narejena?
Sodelovanje predstavnikov RKC z mediji oziroma njihovimi, njej naklonjenimi novinarji in oglaševalci v tim. samostojni Sloveniji je slabo. Niso se želeli odzvati na sodelovanje v izvirnih oddajah o škofu Slomšku, o J. E. Kreku, niso prisluhnili pripombam o neprimernem ravnanju v TV3, kakršenkoli drugačen pogled na tematiko, ki je vsem skupna, so zavrgli, poročanje na Radiu Ognjišče o Hrvaški in BiH je enostransko, pobude za odstranitev nekaterih napak pri uporabi tega ali onega civilnega simbola na in v cerkvah ne sprejmejo, itn, itn. Skratka, tistim, ki bi vendar želeli uvrstiti tematiko RKC in njenih dejavnosti skozi preveč le v Sloveniji priprta vrata urednikov, se ne odzivajo ali pa na neka način celo zavračajo sodelovanje. V naši širši in ožji okolici lahko le za enega župnika trdim, da zna in hoče sodelovati tudi s tistimi, ki ne hodijo v cerkev. Kot primer, menim, da sem bil edini, ki sem podpiral duhovno misel, katero je na našem mediju prebiral dr. teologije. Ko pa sem mu ob neki priložnosti predlagal v njegovem mladinskem centru izvedbo slovenske domovinske teme, jo je ostro zavrnil. To je to! Kakor žanjete, tako sejete. Naj še zapišem, da povsem podpiram nagovor, katerega je imel mladim gospod nadškof Cvikl.