»Wir schaffen das«. Z Merklovo ali brez?

Tadeja Kreč
4

Embed from Getty Images

Mesec nemških koalicijskih pogajanj se je sfižil, potem ko si liberalci (FPD) z že pripravljeno izjavo za javnost v nedeljo na koalicijska pogajanja vkorakali odločeni, da je »bolje ne vladati kot vladati slabo«. V Nemčiji nikoli prej še ni bilo koalicijskih pogovorov, ki bi propadli brez jasne alternativne vladajoče večine.

FDP podobno kot socialdemokrati premorejo toliko samoohranitvenega nagona, da v koalicijo z Unijo (CDU/CSU) ne bodo šli. Tako so najbolj verjetne predčasne volitve, ki jih diplomatski predsednik Frank-Walter Steinmeier še noče razpisati, saj verjetno čaka na čudež. Res pa te budijo upravičen strah, da bi na njih pridobila predvsem skrajna Alternativa za Nemčijo. Edina alternativa novim volitvam bi bila manjšinska vlada – kar pa ni možnost, ki bi bila kanclerki všeč.

Angela Merkel ne namerava odstopiti. Nesposobnost sestave vlade bi ji na vnovičnih volitvah lahko prinesla nižji rezultat, volitve bi tako marsikaj lahko obrnile na glavo. SPD upa, da bi jim tako uspelo popraviti rezultat septembrskih volitev, nekateri politični analitiki pa menijo, da gre za konec 12-letne vladavine najvplivnejše ženske na svetu. Zdi se, kot da se ji vrača slogan »Wir schaffen das« oz. »Zmogli bomo«

Niso zmogli. Ne samo sestaviti vlade. Merklovi mnogi očitajo odprtje vrat beguncem; zatrjevanje, da je del nemškega naroda vsakdo, ki v Nemčiji prebiva; hude težave pri deporticiji zavrnjenih množic prosilcev za azil in njihovo izgubljanje; več napadov, ki so jih pribežniki izvedli in vzpon ekstremizma. Na padec podpore so kazali tudi slabi rezultati na regionalnih volitvah (Baden-Wuerttemberg, Mecklenburg-Vorpommern in Berlin) in vzpon AfD.

Ker Merklova trenutno nima zadostnega volilnega zaledja in sorodnih strank, s katerimi bi se lahko brez škode za te stranke povezala v koalicijo z večino, se Unija sooča z resnim problemom.

Krivi so Liberalci

Angela Merkel sicer je preudarna političarka s kilometrino. Nemčijo je stabilno vodila čez mnoge krize v svetovno velesilo z odprto in demokratično družbo in močnim gospodarstvom, ki je ustvarilo velik proračunski presežek. A stranke razpadle eksotične »Jamajške« koalicije se niso mogle zediniti prav v vprašanju, kam s preveč denarja in zato državo spravile v politično krizo.

Pravzaprav so se člani krščanske demokratične zveze, krščanske socialne zveze in Zeleni po mesecu trdih pogajanj končno lahko zedinili vsaj v tem, da je za politični kaos kriv »strahopetni, hladnosrčni in oportunistični« Christian Linder – vodja Liberalcev.

Če iščemo skupni imenovalec vseh treh »jamajških« strank, naletimo na hud problem. Zato gre razumeti, da niso našle skupnega jezika. Za stabilno demokracijo in ohranjanje volivcev je pač bolje, da se združujejo podobne stranke. Ker Merklova trenutno nima zadostnega volilnega zaledja in sorodnih strank, s katerimi bi se lahko brez škode za te stranke povezala v koalicijo z večino, se Unija sooča z resnim problemom.

Glavne točke, v katerih se Unija, Zeleni in Liberalci niso mogli dogovoriti so reforma izobraževanja, ukrepi ob podnebnih spremembah, politika priseljevanja, gospodarstvo, državna varnost in davki.

Slovenija v nekem drugem filmu

In kaj v Sloveniji trenutno delamo na teh področjih? Čeprav imajo naši politiki ves čas polna usta enakosti in otrokovih pravic na področju šolstva le na hitro spremenijo ustavo, da zaobidejo odločbe Ustavnega sodišča (!), ki opozarja na protiustavno neenakost.

Zraven navržejo še populistični zakon, s katerim študenti svoje kosilo lahko jedo do 21. ure. Poleg tega vlada, ki ima za eno izmed petih prioritet »krepitev pravne države« mirno ignorira odločbo notranjega ministrstva o ravnanju z beguncem, ki ga poslanci skrivajo prav v hramu »demokracije«.

Podnebne spremembe pri nas tako niso tema, gospodarstvo se še vedno zatika pri potrebni reformi trga dela, opažajo udeleženci včerajšnjega Vrha slovenskega gospodarstva. Na nujnost znižanja davkov pri nas opozarja kvečjemu Nova Slovenija, ki se v svoji politiki sicer vsaj malo trudi slediti zgledom nemške CSU, a je tiha in precej neodločna.

Morda še toliko primerjave: Nemški liberalci se v državi, kjer so davki že sedaj občutno nižji kot v Sloveniji, prizadevajo za njihovo znižanje. Zavzemajo se za reformo nemškega izobraževalnega sistema, čeprav se že sedaj v Nemčijo hodijo učit ljudje z vsega sveta. Prizadevajo za lažje priseljevanje delavcev po sistemu točk in hkrati za humanitarno priseljevanje, čeprav Nemčija v sprejemanju skrbi za begunce in njihovi integraciji orje ledino. Še bi se dalo naštevati.

Je še koga minilo potrpljenje z našo vlado? Glede na severne primerjave bi morala razpasti še predenj se je sestavila.

4 KOMENTARJI

  1. Že takrat, ko je izrekla ta stavek, se je vedelo, da ne bodo šafali tako, kot si je predstavljala. Muslimani jo bodo že naučili kozjih molitvic. Nemcem postaja jasno, da niso uvozili sposobnih delavcev, ki bi se postopoma integrirali in asimilirali, ampak vojsko brezdelnežev, fanatikov in kriminalcev s katerimi imajo samo neskončne stroške in probleme. To je in še bo glavni kamen spotike pri formiranju nove koalicije in vlade, kajti težko se bo izmakniti nadaljevanju politične korektnosti in prikritim Soroševim, bruseljskim, prostozidarskim in islamističnim intrigam.

  2. Nemcem se dogajajo podobne reči kot Slovencem. Nemcev je več in Nemčija je močnejša, zato Nemčijo opazuje svetovna javnost.
    Na volitvah je zmagala desnica. Vsaj tri stranke, no štiri stranke, lahko štejemo za resne desne stranke. To sta obe krščanski, pa liberali in stranka AfD, ki jo sicer levičarji zaradi ideološke nestrpnosti štejejo za skrajno desnico, za nacistično stranko. To ni res in je popolna izmišljotina livičarjev. Večina članov AfD je namreč odpadnikov pristašev Angele Merkel in krščanskih strank.
    V kolikor želi Nemčija preprečiti kaos, mora Angela Merkel sesataviti kolaicijo z navedenimi strankami. Manj trdna opcja je sesatva vlade s SPD, vse kadrugo pa je obsojeno na nestabilnost, na razpad vlade med mandatom in predčasne volitve, ali pa na sprejemanje ukrepov, ki bodo obrnile Nemčijo v boljševizem in popolni kaos.
    Svet pa mora spoznati, da mu vlada ekstremna levica, ki se je zajedla v vse pore in razkraja zahodni svet in zahodno kulturo.
    Prvi, ki je to spoznal je Donald Trump. Odpor proti njemu je organiziran upor anarhistične levice, dekadentne, zadrogirane, seksualno ponorele, brezperspektivne.
    V Nemčiji je tega mnogo, preveč. V Sloveniji na žalost pa že premočno prevladuje.
    ZDA imajo upanje, da se s Trumpom izmažejo iz kaosa. Nemčija ima možnost, da se kaosu izogne. Slovenije pa je za zelo dolgo časa pečena in se iz kaosa izvleči več sama ne more. Mafija in destruktivno levičarstvo jo bo popolnoma dotolklo.
    Če je še pred tridesetimi leti dr. Pučnik vzkliknil: JUGOSLAVIJE NI VEČ, je danes povsem normalno reči: Slovenije ni več!!!

  3. APMMB2, imaš marsikaj prav, predvsem glede degeneriranega levičarstva. Pri nas imamo, povrhu vsega, še dvoživke v vodstvih pomladnih strančic, ki bi svetujejo volivcem, da janšo levaki preveč napadajo, da bi lahko ostal na vrhu SDS. Kaj pa vas to briga!. Zamenjajte svoja vodstva s tako sposobnimi vodji kot je Janša pa boste dosegli volilni uspeh SDS! Tedaj bomo lahko sestavili vlado!
    Pomoč od EU, od zunaj? Je tvegana, ker je tam naklonjenost levakom. Možno pa če bi bil Janša na mestu Junckerja, ha, ha. To pa spet ni v naših rokah…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime