Kaos na Bližnjem vzhodu in vzpon IS nista (zgolj) maslo intervencij ZDA

POSLUŠAJ ČLANEK

Vojna v Iraku je omogočila vzpon IS, Bližnji vzhod pa pahnila v kaos. A politični analitiki opozarjajo, da je to razširjeno mnenje le polovica zgodbe, piše spletni portal N24.de

Kasim al-Dschaburi, je v zaporih Sadama Husseina sedel več kot 21 let, a ga to z današnje perspektive še ne naredi podpornika intervencije ZDA v Iraku. "Pod Sadamom smo imeli varnosti, vodo, elektriko in plin. Danes prevladujejo tatvine, umori, ropi in nasilje med suniti in šiiti," je povedal za časopis "Al-Quds Al-Arabi".



So Združene države res krive za vzpon IS?


Vlada Georgea W. Busha se je na vojaško avanturo v Irak odpravila brez mandata Združenih narodov in s trditvijo, da je v tistem času Sadam Hussin posedoval orožje za množično uničevanje ter imel sklenjen pakt z Al Kaido. Vse to kasneje ni bilo nikoli dokazano. Sadama po ameriški invaziji ni bilo več, kri med posameznimi ločinami Islama pa teče še danes, štiri leta po umiku ameriške vojske.


Obenem se na prvi pogled zdijo smiselne trditve, da so ZDA v Iraku res ustvarile kaos, ki je pripeljal do državljanske vojne in terorističnih ekscesov tudi v sosednji Siriji ter da je pod okupacijo ZDA kot iraška podružnica Al Kaide začela delovati Islamska država (IS).





Vendar, bi bile razmere na Bližnjem vzhodu bistveno drugačne, če bi Sadam takrat ostal na oblasti? Za odgovor na to vprašanje se je treba poglobiti v čas pred ameriško invazijo.




Državljanski vojni se ne bi izognili


Wilfried Buchta je v času ameriške okupacije kot politični analitik ZN šest let živel v Iraku, državo pa je spremljal že od leta 1990. Zato ve, da je Sadamova politika stabilnost iraške države spodkopala že dolgo pred ameriško invazijo. Vojna proti Iranu v osemdesetih, neuspešen napad na Kuvajt, sankcije s strani ZDA ... vse to je onemogočalo modernizacijo iraškega gospodarstva.

Ob ljudski vstaji 1991 je Sadam s skrajno brutalnostjo želel utrditi sunitsko vladavino v večinoma šiitski državi. Toda v večjem delu države je izgubljal vpliv. Na Severu so Američani s prepovedjo poletov ščitili Kurde, na jugu pa je rasla moč Šiitov.

Tudi brez intervencije ZDA leta in odstranitve diktatorja 2003 bi država vedno bolj propadala, tenzije med suniti, šiiti in Kurdi pa naraščale. Režim, ki bi v takšnih razmerah dočakal arabsko pomlad, bi bil zelo ranljiv.  "Vsak upor v taki situaciji takoj prenese v državljansko vojno" pravi Buchta.

Kljub temu pa so takšen vzpon IS lahko prinesle le razmere po padcu diktatorja.

"V Iraku pred začetkom priprave Busheve invazije leta 2002 Al-Kaide sploh ni bilo, šele po tem se je začel njen vzpon," pravi Bruce Riedel, strokovnjak za terorizem in eden od svetovalcev Billa Clintona za nacionalno varnost.

A danes konservativci za vzpon IS krivijo Obamo, ki se je prenaglil z umikom ameriške vojske iz Iraka.

Resnica je verjetno nekje vmes. Busheva vojna je v Iraku spodbudila vzpon teroristične skupine in ​​njeno preoblikovanje v IS, Obama pa je s prezgodnjim umikom vojske iz Iraka omogočil njeno hitro širjenje.

Orožje in denar prihajata z vseh strani


Pozivi za mir v Iraku se sedaj kar vrstijo, a hkrati z vseh strani prihaja tudi orožje in denar za vojno. Zaradi nasprotujočih si interesov ZDA, Rusije, zalivskih držav in Irana pokol v Iraku lahko traja še zelo dolgo.

Kanan Makiya, iraški intelektualec, živeč v izgnanstvu in leta 2003 močan podpornik invazije proti Sadamu pravi, da bi se, če bi diktator ostal na oblasti, verjetno prav tako razvilo nekaj podobnega IS-u, morda z drugim imenom.

Vojna je okužena z norostjo. Dlje traja, več je je.Sirija prikazuje, kako se z daljšanjem konflikta krepi moč radikalnih skupin.

A vojna v Iraku bi lahko prerasla še v večjo tragedijo. Tudi s brez "blagovne znamke" IS in s Sadamom na čelu države.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike