Vir: Wikipedija

Medtem ko so spomladi Evropo prepravljali šokantni posnetki iz Italije, Španije, Francije in Združenega kraljestva, ki so prikazovali hudo zdravstveno krizo zaradi novega koronavirusa, je bilo v vzhodni Evropi mirno. Številke mrtvih in obolelih so ostale nizke, prav tako ni bil na nobeni točki preobremenjen zdravstveni sistem. Veljalo je, da je vzhodna Evropa zmagovalka krize.

Toda kot je pokazala jesen, je bil ta uspeh na dolgi rok zgolj navidezen. Drugi val okužb namreč ne prizanaša niti vzhodni Evropi, kjer se epidemija v številnih državah ne umirja. In to kljub temu, da so si za ravnanje v prvem zaslužile vse pohvale. Kaj je torej vzrok za tako različne rezultate, se sprašujejo v članku na portalu The Conversation.

Številni strokovnjaki so vzroke za večjo uspešnost iskali v kulturi, ki velja v vzhodnih državah ter posledično večji pripravljenosti na spoštovanje ostrih pravil, kar naj bi izhajalo iz komunistične dobe.

V prvem valu hitro ustavljanje javnega življenja

Spet drugi so predpostavljali, da je vzrok za boljše rezultate hitra zaustavitev javnega življenja. Revnejše države evropskega vzhoda so se namreč zavedale svoje gospodarske šibkosti in šibkosti kadrovsko in finančno podhranjenih zdravstvenih sistemov, ki ne bi mogli prenesti velikega navala bolnikov.

Temu pritrjujejo tudi podatki spletnega sledilnika univerze v Oxfordu (The Oxford COVID-19 Government Response Tracker – OxCGRT). S pomočjo spodnje animacije lahko vidimo, da so tako vzhodno- kot zahodnoevropske države ustavljale javno življenje približno istočasno. Vendar pa se ob sočasnem pogledu na graf potrjeno okuženih izkaže ena pomembna razlika: Ob zapiranju zahodnoevropskih držav so bile razmere že zelo kritične, beležile so tudi smrtne žrtve. Medtem pa so se vzhodnoevropske države zapirale, ko so imele le nekaj ali celo nič smrtnih žrtev.

Vzroke za takšno ravnanje nam razkriva George Pagoulatos, politični ekonomist, ki vodi Helensko fundacijo za evropsko in zunanjo politiko. Ta je spomladi za časopis Guardian dejal, da so tako Grčija kot druge države v srednji Evropi imele občutek velike krhkosti njihovih zdravstvenih sistemov. To jih je pripeljalo do odločitev, da so se za nujne ukrepe odločile veliko prej kot zahodnoevropske vlade, ki so čutile boljšo pripravljenost svojih zdravstvenih sistemov na obvladovanje krize.

Sproščeni ukrepi in manjša pozornost med prebivalstvom

Sledilo je poletje, v katerem so države z nizkim virusnim bremenom lahko sprostile tako rekoč vse varovalne ukrepe. Popustil je tudi strah med prebivalstvom, ki je bilo zaradi okužb najmanj zaskrbljeno prav v državah, ki se v prvem valu niso srečale z množičnim umiranjem. Medtem se je v Evropi med strokovnjaki čedalje pogosteje pojavljala teza, da zaradi množične uporabe mask in drugih preventivnih ukrepov ne bo potrebno ustavljati javnega življenja, temveč bodo zadoščale že blažje omejitve.

Toda ta predvidevanja so se izkazala za napačna. Drugi val je Evropo prizadel mnogo bolj kot prvi, pri tem pa so bile na udaru tudi vzhodnoevropske države.

Slabe epidemiološke razmere v vzhodni Evropi

Države s trenutno najslabšo epidemiološko sliko v Evropi trenutno so Srbija, Črna gora, Luksemburg, Hrvaška, Slovenija, Litva, Avstrija in Madžarska (na zemljevidu izberite 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev). Hitro lahko opazimo, da med njimi z izjemo Luksemburga ni zahodnoevropskih držav.

Postavlja se torej vprašanje, zakaj tako slabi rezultati, če pa so države že iz spomladanskih izkušenj lahko vedele, kako pomembno je, da razmere ne uidejo izpod nadzora. Smrtnost v drugem valu je bila tako na primer izredno visoka na Češkem in je še vedno v Sloveniji. Zakaj imata torej ti dve državi skupaj z nekaterimi preostalimi toliko težav?

Usodna samozavest

Eden od vzrokov je zagotovo slaba sprejetost preventivnih ukrepov med prebivalstvom, ki se je po napornih pomladnih mesecih hitro sprostilo in pričelo živeti, kot da zunaj ni virusa. Na to je v predstavitvi raziskave Univerze Stanford o ključnih ukrepih za preprečevanje okužb opozoril tudi profesor na Univerzi Stanford dr. Jure Leskovec.

Drugi ukrep pa zadeva odziv oblasti. Kot namreč kažejo analize strokovnjakov, sta največ posledic utrpeli prav državi, ki sta drugi val utrpeli med prvimi in sta menili, da sta se nanj pravzaprav dobro pripravili. Nenazadnje sta kot najbogatejši državi območja za to imeli tudi precejšnja finančna sredstva.

Zato nista pričeli ustavljati javnega življenja že takrat, ko je bilo jasno, da število primerov eksponentno narašča, temveč sta najprej uvajali mehkejše ukrepe. Kot eden od vzrokov za to so na Češkem prepoznane regionalne volitve, na katerih si oblast s strogimi ukrepi ni želela pokvariti volilnega izida.

Pri nas podobni ukrepi kot v drugih državah, a število na novo potrjenih okužb za razliko od drugih držav ne upada

Podobno bi lahko rekli tudi za Slovenijo, kjer si vlada ob ostrem nasprotovanju opozicije očitno ni upala zaostriti ukrepov takrat, ko je bilo število primerov okužb še nizko. Sledilo je zaostrovanje, ki Slovenijo trenutno uvršča med države z relativno strogim režimom (63 točk) in v družbo Združenega kraljestva, Belgije, Portugalske, Nemčije, Češke in Latvije.

Ker pa število okužb upada v prav vseh državah s podobno točkovanimi ukrepi, lahko upravičeno predvidevamo, da je temu zagotovo vzrok tudi njihova slaba sprejetost oziroma slabo upoštevanje med prebivalstvom. Tu ima Slovenija zagotovo še precej rezerv.

3 KOMENTARJI

  1. hhahaha kje smo na zemljevidu ofarbani, na vzhodu haha. ojej sirote, vse šanse za bit kralji vsaj neke širše regije, so naši vrli politiki v samo 30 letih zafurali skoraj vse kar se je dalo… a smo res taki balkanci, jeb*ntiš?!

  2. Pogledal sem napovednik RTV dnevnika ob 19 h.
    Ali je ob takem dnevniku JAVNE RTV sploh mogoča ustavitev epidemije ?
    V svoj protivladni voz je globoka država vpregla, no, ne prvič, tako je že dolgo, tudi Ustavno sodišče ! RTV pa plačanca globoke države že kar v napovednik !
    Čudim se , “komentatorji” na tem portalu da ne pobesnite nad tako RTV tako kot se spodobi… Ne čutite da bi morali ?
    Sam gledam HTV, hrvaško javno TV. Ki je kot svetel dan. proti RTV…zakaj jo gledam?
    Ker slovenske pač ne zmorem…gledam zato, da izvem kaj se dogaja po svetu, na RTV tega ne izvem. Pogosto imajo dolge pogovore z epidemioologi, znanstveniki , izvem o cepivu, o covidu itd itd, o čemer ne izvem v SLO.
    Ko imajo besedo ga. Beović, g. Jereb , dr. Rozman pa še kdo, pa me odvrne ostudno mrhovinrstvo in nespoštovanje zdravnikov ali ministrov s strani RTV žurnalistov ali novinark na tiskovkah ( STA, RTV, POP TV, Dnevnik…)…Udbovsko zasliševanje….Po naročilu urednikov !! Negledljivo….tega na HTV niti slučajno ni. Spoštljivo in odgovorno se vedejo novinarji HTV !!
    HTv spremljam tudi sicer. Ker so filmi na RTV negledljivi in tendenciozno izbrani, enako druge oddaje. Kot ja zapisal B. Požar , parafraziram, : Globoka država se je dogovorila s POP TV, da je RTV program negledljiv, da gredo reklame na POP TV, ta pa služi globoki državi.

  3. Veleposlanica ZDA v Republiki Sloveniji Lynda C. Blanchard je danes v Državnem logističnem centru Roje Republiki Sloveniji izročila štiri aparate za dezinfekcijo prostorov z ultravijolično svetlobo in tako simbolično podprla prizadevanja naše države za zajezitev širjenja koronavirusa.
    Se vidi kdo so prijatelji države in kdo ne.
    Zakaj milijard nakradenih globoka država ne pripelje v pomoč zdravstvu nazaj. Ne, oni bodo sedaj povzročili še vsesplošno stavko za uničenje gospodarstva in večanje kaosa! Prihaja revolucija, že ves videno. ZDA, pošljite nam takoj vojsko, da zaustavimo boljševiško norijo, ki se bo širila po Evropi! Ne verjamete: bomo prav mi vir kuge boljševistične destabilizacije, ki zlahka prezame-okupira majhno državo!!!
    Bo zopet prekasno pripel kralj Marko na Kosovo polje?!
    Boljševiki so “pravočasno osvobodili” vzhodno Evropo, sedaj pa bodo zahodno, ker zopet ne verjamemo, da je to mogoče!!!
    Rešimo Evropo. Začenja se v SLOVENIJI! NA POMOČ!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime