Zakaj reform ni, čeprav vsi vemo, da jih potrebujemo?

Rok Trdan
8

Po objavi poročila Evropske komisije o državi Sloveniji sem zgroženo poslušal »pišmeuhovske« komentarje nekaterih izvoljencev ljudstva, ki so zamahovali z rokami in skoraj v en glas zatrjevali, da zaskrbljujoči kazalci, ki se odsevajo v ogledalu, postavljenem s strani najvišje evropske institucije »niso nič takega«. Govora je bilo celo o nekaterih metodoloških napakah ipd.

Če tile trendi ne skrbijo njih, pa skrbijo mene  in verjetno še kup ostalih davkoplačevalcev srednje in zlasti mlade generacije, ki šele dobro vstopamo na trg dela. Za skrb in celo strah, kaj bo jutri, so krivci predvsem tisti, ki vedo, kaj bi morali, a tega ne (z)morejo narediti.

S serijo poglobljenih člankov smo na Domovini ugotavljali, da v naših državnih bankah in podjetjih ponikajo milijarde našega denarja, javna uprava je čedalje slabše učinkovita, javno finančna slika pa zaradi odsotnosti reform čedalje bolj rdeča.

Delati vse, da se ne spremeni nič

Na nek način je logično, zakaj pravih reform v Sloveniji ni in ni na vidiku. Vzvodov odločanja že dolgo nimajo več vlade, zlasti pa ne sedanja.  Ko se ustvarjajo ali nakazujejo nove finančne luknje, ni nihče za nič odgovoren.

Izjemno moč imajo šefi sindikatov Štrukelj, Semolič ipd., ki preživijo (in po potrebi tudi odstavijo) vsako vlado, stolčke pa zasedajo že odkar spremljam politiko. Zadnje njihove zmage v zvezi z minimalno plačo in plačnimi pogajanji javnega sektorja so pravzaprav ogromni porazi za večjo zaposlenost Slovencev in javne finance Slovenije. Skozi medije jim vedno znova uspe ustvarjati vtis, da se borijo za delavce, v resnici gre zgolj in samo za ohranjanje starih privilegijev. Delajo vse, da se ne spremeni nič.

Skozi medije jim vedno znova uspe ustvarjati vtis, da se borijo za delavce, v resnici gre zgolj in samo za ohranjanje starih privilegijev. Delajo vse, da se ne spremeni nič.

Če to, da se nič ne spremeni, morda res ustreza nekaterim starejšim v javnem sektorju, ki so se zaradi sistema plač v obdobju pred krizo uspeli povzpeti do raznih položajnih in starostnih dodatkov, je situacija pri ostalih popolnoma obratna.

Tisti, ki so se slučajno v zadnjih letih uspeli zaposliti, so bili udarjeni s t.i. »varčevalnimi ukrepi« in visokimi davčnimi bremeni. Zaposlovanje je bilo upočasnjeno, nagrajevanje zaustavljeno, davki in trošarine pa vsako leto višji.

Drastično se spreminja demografska struktura Slovenije kot tudi njenih zaposlenih. Čedalje več ljudi je upokojenih, čedalje dlje živijo, za njih pa dela čedalje manj zaposlenih. V javnem sektorju je mlajših od 30 let samo 7%, medtem ko je že vsak tretji javni uslužbenec starejši od 50 let.

Zakaj bi delal bolje, če ni ustrezne nagrade?

Evropa ugotavlja, da je naš javni sektor neučinkovit. Toda neučinkovitost ni posledica lenobe, temveč pomanjkanja motivacije. Imamo sistem, v katerem dodatki in napredovanja na podlagi delovne dobe prevladujejo nad možnostjo nagrajevanja na podlagi dosežkov. Imamo sistem, v katerem država pobere večji del dohodkov, ki jih morda zaslužiš poleg redne službe. V takem sistemu se ti ne splača dodatno delati ali pa sploh kaj delati.

Toda neučinkovitost ni posledica lenobe, temveč pomanjkanja motivacije. Imamo sistem, v katerem dodatki in napredovanja na podlagi delovne dobe prevladujejo nad možnostjo nagrajevanja na podlagi dosežkov.

Če je logično, da je nekaterim v interesu, da se nič ne spremeni, pa ni logično, da se mlajši temu ne upremo in ne storimo ničesar. Zakaj energijo puščamo na družabnih omrežjih, namesto da bi se družbeno aktivirali kje drugje? Zakaj protestiramo za in proti namestitvi migrantov, namesto da bi skupaj protestirali proti bančnim krajam in proti politiki, ki ne želi izvajati reform? Zakaj se tako brezbrižno obnašamo do ustvarjanja boljše prihodnosti zase in za svoje otroke?

Samo od sebe se stanje ne bo izboljšalo

Upanje, da se bo situacija izboljšala sama od sebe ali da bodo za to poskrbeli politiki, je lažno. Pred leti je eden izmed sindikalistov poglobljeno analizo razmer v javni upravi, šolstvu, zdravstvu zavrnil z besedami: »Mi bomo odločali, kakšen bo naš javni sektor!«

Želim si, da bi bili tudi mi, ki si želimo sprememb in reform, kdaj tako odločni. Da bi o teh stvareh pisali, jih delili, vlagali pobude in po potrebi tudi protestirali. Da ne bi bili več pasivni in vdani v usodo.

Dokler pa bomo stali križem rok, si bodo za našimi hrbti razdeljevali naše milijone in zadolževali naše vnuke. Nam pa pri tem ne bo ostalo drugega, kot da polnimo čim bolj požrešno državo, v nedogled študiramo in živimo pri starših ali pa množično odhajamo v tujino ali na delo v sosednjo Avstrijo.

8 KOMENTARJI

  1. Janez Janša, kdaj bodo spremembe?

    Porabimo več, kot zaslužimo, zato se venomer na novo zadolžujemo. Vlada nas je davkoplačevalce zopet dodatno zadolžila za 1,5 milijarde evrov. Po poročilih OECD je Slovenija med analiziranimi državami na prvem mestu po primanjkljaju, proračunska poraba pa je v Sloveniji daleč najvišja. Potrebne so spremembe, kar je menda očitno. Na to opozarjajo mnogi, na politični desnici in mnogi na levici.
    Mnogi, med njimi sem tudi sam, menijo, da brez spremembe volilnega sistema ne bo potrebnih sprememb in napredka, ne prave odgovornosti za stanje države. »Z blokiranjem pozitivnih sprememb volilnega sistema politične stranke blokirajo demokratizacijo slovenske družbe,« pravilno ugotavlja Emil Milan Pintar, dipl. filozof in sociolog. Brez spremembe načina izbire politične elite torej ne moremo pričakovati družbenih sprememb in napredka države.
    Janez Janša, v intervjuju na RTV SLO ste dejali, da je Slovenija v nenormalnem stanju: »Če se to ne bo presekalo, bodisi s spremembo volilnega sistema bodisi z neko krizo, ki si je sicer nihče ne želi, ampak očitno je samo to lahko pot do sprememb.«
    Pomladne stranke trenutno kažejo več pripravljenosti za sodelovanje, tudi zaradi priprave na volitve, saj so na zadnjih volitvah doživele velik poraz.
    Ali boste torej predsedniki strank, prvi vi, Janez Janša, SDS, končno le poskrbeli za to, da bo eden prvih ciljev vsaj pomladnih strank nov volilni sistem, saj brez tega, pravite, ne bo potrebnih sprememb za napredek države?

  2. Vsekakor na mladih in izkušnjah svet stoji, mladim ni lahko, vsekakor pa bi mladi prve korake morali narediti proti izkoriščanju po principu pošteno plačilo za pošteno delo, istočasno pa bi se morali nehati sramovati različnih del – vsako delo je častno (ne le pisarne) nadalje dajati reformne in življenske pobude, se aktivno in operativno vključiti v družbo….

  3. Poslanci, vi ste prvi v državi odgovorni, če oblast ne služi ljudstvu!

    Komu služite poslanci DZ RS, ljudstvu ali predsedniku svoje stranke?

    Kdaj boste kaj storili? Kdaj bodo spremebe?

    Poslanci ali veste svoj dolg do državljanov, davkoplačevalcev, volivcev?

    Kako delujete, ali ste v službi ljudstva?

    Ali ste samo v službi stranke in njenega predsednika, ki vam je omogočil izvolitev, ko vas je razvrstil na volilnem listu-glasovnici?

    Državni zbor RS, -torej vsi poslanci-, je zakonodajalec in je »proizvajalec« zakonov.

    Poslanci ste dolžni in odgovorni, da spremljate kvaliteto in uporabnost svoji »proizvodov«, to je sprejetih zakonov, ki so plod vašega zaznavanja problemov državljanov, države.

    Zato imamo plačane parlamentarne politične stranke na terenu in tudi poslanske pisarne, da lahko opravljajo nadzor nad zadovoljstvom državljanov in problemi v državi.

    DZ RS, – vse stranke in poslanci- je tudi nadzornik nad kvaliteto izvajanja zakonov oz. nadzornik kvalitete dela inštitucij, ki uporabljajo te zakone v korist državljanov.

    Poslanci ste torej odgovorni za nadzor uporabnosti vaših “proizvodov”, to je zakonov in njihovih učinkov.

    Poslanci ste odgovorni za nadzor izvršne oblasti in njenih inštitucij, od tožilstva, agencij, inšpekcij itd., nadzirate kvaliteto njihovega dela in jih tudi lahko pozovete na odgovornost, ko ugotovite ne učinkovanje vaših zakonov v vsakdanjem življenju!!!

    Ali ste pri 20 letnem obče znanem izkoriščanju delojemalcev (na primer Steklarna Rogaška, SŽ, Vegrad i.p.), pri javno znanih goljufijah delavcev, ko so jim del zaslužka za prispevke ukradli, -kar je po sklepu ustavnega sodišča kratenje lastninskih pravic delojemalcev-, ste poslanci do sedaj sploh kdaj kaj storili?

    Kdaj in kaj boste storili, da bomo volivci dobili ustavno pravico do demokratičnega volilnega sistema, saj čisti “partijski” proporcionalen volilni sistem ni ustrezen ustavi, ker odreka volivcu pravico izbire kandidata, kateremu bi volivec podelil svoj mandat za oblast?

    Kdaj boste poslanci poskrbeli za ustrezno zakonodajo in nadzor, da delodajalcem ne bodo več kršene ustavne lastninske in druge pravice, da bomo pred zakonom vsi enaki?

    Kdaj boste poslanci s pomočjo pravne države sanirali in sankcionirali “divjo privatizacijo in tajkunizacijo”, ker smo običajni državljani ravno zaradi vaših zakonov oz. Državnega zbora RS, zopet postali drugo razredni državljani, saj pri lastninjenju skupne družbene lastnine po zakonu nismo bili enakopravni in nam je kratena pravica do enakopravne ekonomske svobode?

    Poslanci, vi ste prvi v državi odgovorni, če oblast ne služi ljudstvu!
    Kdaj boste poslanci DZ RS kaj storili tudi za izkoriščane in opeharjene državljane?

  4. Kaj so temelji razvoja dežele?
    DELO – SP – Prejeli smo; 29. November 2014-12-13

    Ob zadnjem nemškem obisku na najvišjem državnem nivoju te dni v Sloveniji je bila zelo aktualna okrogla miza, na ogled vsej javnosti, kjer sta bila tudi predsednika Nemčije in Slovenije, vsak s svojimi izbranci. Nemška podjetnica in predstavnica Bavarske je na vprašanje, kaj je omogočilo razvoj Bavarske, da je iz zelene predvsem kmetijske dežele postala visoko razvita tehnološka dežela najvišjega ranga z razvitim gospodarstvom in podjetji, svetovnimi nosilci razvoja, odgovorila, da so bili najpomembnejši trije temelji.

    Prvi temelj je, da je deželna vlada oz. država poskrbela, da so univerze nudile deželi potrebno znanje za razvoj, poskrbela je, da funkcionira dualni izobraževalni sistem za iskane poklice.
    Drugi temelj je bila izdelana dolgoročna vizija razvoja in temu ustrezno veliko vlaganje v infrastrukturo, ceste, železnice in letališča.
    Tretji temelj pa je zagotovljena zanesljiva in načrtno dostopna energija po deželi.

    Berem tudi: »Raziskava britanskih ekonomistov Sasche Beckerja, Petra H. Eggerja in Maximiliana von Ehrlicha kaže, da evropska sredstva spodbudijo razvoj le v približno v 30 odstotkih regij. Glavna dejavnika pri tem sta pričakovana učinkovitost vladnega aparata in lokalnih oblasti ter morda nekoliko presenetljivo izobraženost prebivalstva. Nadpovprečna izobraženost lahko prinese večji izkoristek evropskih sredstev in tudi 0,63 odstotne točke višjo rast BDP kot v regijah z manj izobraženim prebivalstvom.

    V Sloveniji višje rasti BDP ni bilo mogoče opaziti. Odgovor za takšno stanje lahko torej iščemo tudi v neučinkovitosti občin in vlade.«

    Kaj pa če v deželi le ni prave izobrazbe, znanja?
    Ali so proizvajalci znanja, univerze,visoko šolstvo, inštituti »prodajali« vladam, prebivalstvu neustrezno znanje za razvoj dežele, za dvig dodane vrednosti in BDP-ja?
    Kaj se lahko nauči Slovenija od Bavarske?
    Kaj so torej lahko temelji razvoja?

    Franc Mihič Ribnica

    DNEVNIK, 1. December 2014-12-13
    http://www.dnevnik.si/mnenja/pisma-bralcev/kaj-so-temelji-razvoja-dezele
    Opomba: Prispevka niso hoteli objavili, ne Časnik, ne REPORTER, ne DEMOKRACIJA!,

  5. “Zakaj energijo puščamo na družabnih omrežjih, namesto da bi se družbeno aktivirali kje drugje?”
    Imam predlog:
    pojdimo vsi na volitve in za spremembo ne volimo tistih, ki nam obljubljajo “mleko in med” ampak za spremembo volimo tiste, ki nam obljubljajo “znoj in solze” — volimo drugače kot do sedaj.

  6. Svoboda oz. ekonomska svoboda večine državljanov je velika slovenska iluzija!
    Zakonodaja, ki je dopuščala začetno divjo privatizacijo in nato še tajkunizacijo, to je lastninjenje predvsem privilegiranim, je kršila ustavo, saj smo bili državljani pri lastninjenju neenakopravni. Državljani nismo imeli enakopravnega dostopa pri lastninjenju, že kar po zakonu. S tem je bila večini državljanov odvzeta ekonomska svoboda. To je največje razočaranje večine državljanov po osamosvojitvi.
    Svoboda je ogrožena tudi s kršenjem lastninskih pravic delodajalcem, kot je to ugotovilo ustavno sodišče in je zato po 12 letih odpravilo zakon, ki je dopuščal prikrito neplačevanje prispevkov iz zaslužene bruto plače za delojemalce. Kršenje teh lastninskih še dogaja že več kot 20 let, oblast, leva in desna oz. pravna država pa to hladno in neodgovorno dopušča!
    Svoboda je omejena, ni izpolnjena ustavna pravica do demokratičnega volilnega sistema, saj čisti “partijski” proporcionalen volilni sistem ni ustrezen ustavi, ker odreka volivcu pravico izbire kandidata, kateremu bi volivec podelil svoj mandat za oblast. Politika pa se spreneveda!

  7. Janez Janša, kdaj bodo spremembe?
    DNEVNIK, 18. marec 2016

    Porabimo več, kot zaslužimo, zato se venomer na novo zadolžujemo. Vlada nas je davkoplačevalce zopet dodatno zadolžila za 1,5 milijarde evrov. Po poročilih OECD je Slovenija med analiziranimi državami na prvem mestu po primanjkljaju, proračunska poraba pa je v Sloveniji daleč najvišja. Potrebne so spremembe, kar je menda očitno. Na to opozarjajo mnogi, na politični desnici in mnogi na levici.
    Mnogi, med njimi sem tudi sam, menijo, da brez spremembe volilnega sistema ne bo potrebnih sprememb in napredka, ne prave odgovornosti za stanje države. »Z blokiranjem pozitivnih sprememb volilnega sistema politične stranke blokirajo demokratizacijo slovenske družbe,« pravilno ugotavlja Emil Milan Pintar, dipl. filozof in sociolog. Brez spremembe načina izbire politične elite torej ne moremo pričakovati družbenih sprememb in napredka države.
    Janez Janša, v intervjuju na RTV SLO ste dejali, da je Slovenija v nenormalnem stanju: »Če se to ne bo presekalo, bodisi s spremembo volilnega sistema bodisi z neko krizo, ki si je sicer nihče ne želi, ampak očitno je samo to lahko pot do sprememb.«
    Pomladne stranke trenutno kažejo več pripravljenosti za sodelovanje, tudi zaradi priprave na volitve, saj so na zadnjih volitvah doživele velik poraz.
    Ali boste torej predsedniki strank, prvi vi, Janez Janša, SDS, končno le poskrbeli za to, da bo eden prvih ciljev vsaj pomladnih strank nov volilni sistem, saj brez tega, pravite, ne bo potrebnih sprememb za napredek države?

    Franc Mihič, Ribnica

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime