»Vsi te iščejo!«
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred slabim tednom dni je na spletu zakrožila vest o tem, da je papež Frančišek najbolj priljubljena osebnost glede na raziskavo, ki je potekala v 53 državah. Enak rezultat velja tudi za Slovenijo. Zanimivo, da tudi v državi, kjer Cerkev vsaj medijsko ne uživa prav velikega ugleda, izberejo papeža za najbolj priljubljenega. Ob takšni priljubljenosti bi človek rekel, da ima dovolj moči, da bi mu ljudje morali slediti. Mu res?
»Vsi te iščejo!«, povedo učenci Jezusu, ko ga najdejo ob začetku dneva na samotnem kraju. Iskanje množic in učencev govori o Jezusovi veliki zaželenosti. In če je zaželenost velika, se zdi to dobra priložnost za oznanjevanje evangelija. Gotovo so dober namen pestovali tudi učenci, ki so Jezusa poiskali, da bi ga pripeljali tja, kamor hoče množica in morda tudi učenci: nazaj tja, kjer je ozdravljal in izganjal hude duhove. Množica je Jezusa sprejela kot čudodelnika in hoče nadaljevanje. A Jezus pravi: »Pojdimo drugam.« Zakaj Jezus noče delati tako, kakor hočejo ljudje?
Želje množice so se ob Jezusu začele uresničevati. Našli so nekoga, ki bo reševal njihove sprotne težave in zanj bi lahko veljalo: »Če se bo Jezus dobro izkazal, potem mu bo dobro med nami! Imel bo vsega na pretek, samo naj opravlja funkcijo čudodelnika.«
V teh človeških predlogih je nekaj satanskega. Če bi bilo od Svetega Duha, Jezus ne bi rekel pojdimo drugam. Človek namreč Jezusa postavi pred skušnjavo, da bi uresničeval človeško voljo, namesto Božje. Seveda v zameno, da je potem Jezus moj kralj in mu pripada, kar pripada kralju. Človek bi ob takšnem kralju še naprej iskal samega sebe, zadovoljeval in nadgrajeval svoje želje in se zapiral pred drugim. Jasno, da se Jezus s takšnim egoizmom ne strinja – ker enostavno ni osrečujoč za nikogar.
In kako je Jezusu uspelo odbiti čar oblasti, ki mu je bila ponujena? Molil je in se tako pogovarjal s svojim nebeškim Očetom. Oče mu je odpiral oči, da je lahko prepoznaval pasti skušnjav.
Nobenega dvoma ni, da smo tudi kristjani povabljeni k pogovoru z Bogom. Že iz naših medsebojnih pogovorov je očitno, da tam, kjer je dovolj časa za pogovor, kjer delo in vsakovrsten uspeh ni začetek in konec dneva, tam je po pravilu več ljubezni. Tudi s trpljenjem se tam lažje spoprijemajo. Koliko več blagoslova more prinesti šele pogovor z Vsemogočnim.
Kakor je Jezus ušel človeškim skušnjavam, tako tudi Petrov namestnik išče predvsem Božjega Duha. Tudi papeža Frančiška »mnogi iščejo«, slediti pa mu je včasih težje, ker želi pripeljati v Jezusovo bližino, kjer je lepo, a hkrati težko, ker od mene terja spremembo.
»Vsi te iščejo!«, povedo učenci Jezusu, ko ga najdejo ob začetku dneva na samotnem kraju. Iskanje množic in učencev govori o Jezusovi veliki zaželenosti. In če je zaželenost velika, se zdi to dobra priložnost za oznanjevanje evangelija. Gotovo so dober namen pestovali tudi učenci, ki so Jezusa poiskali, da bi ga pripeljali tja, kamor hoče množica in morda tudi učenci: nazaj tja, kjer je ozdravljal in izganjal hude duhove. Množica je Jezusa sprejela kot čudodelnika in hoče nadaljevanje. A Jezus pravi: »Pojdimo drugam.« Zakaj Jezus noče delati tako, kakor hočejo ljudje?
Želje množice so se ob Jezusu začele uresničevati. Našli so nekoga, ki bo reševal njihove sprotne težave in zanj bi lahko veljalo: »Če se bo Jezus dobro izkazal, potem mu bo dobro med nami! Imel bo vsega na pretek, samo naj opravlja funkcijo čudodelnika.«
Že iz naših medsebojnih pogovorov je očitno, da tam, kjer je dovolj časa za pogovor, kjer delo in vsakovrsten uspeh ni začetek in konec dneva, tam je po pravilu več ljubezni.
V teh človeških predlogih je nekaj satanskega. Če bi bilo od Svetega Duha, Jezus ne bi rekel pojdimo drugam. Človek namreč Jezusa postavi pred skušnjavo, da bi uresničeval človeško voljo, namesto Božje. Seveda v zameno, da je potem Jezus moj kralj in mu pripada, kar pripada kralju. Človek bi ob takšnem kralju še naprej iskal samega sebe, zadovoljeval in nadgrajeval svoje želje in se zapiral pred drugim. Jasno, da se Jezus s takšnim egoizmom ne strinja – ker enostavno ni osrečujoč za nikogar.
In kako je Jezusu uspelo odbiti čar oblasti, ki mu je bila ponujena? Molil je in se tako pogovarjal s svojim nebeškim Očetom. Oče mu je odpiral oči, da je lahko prepoznaval pasti skušnjav.
Nobenega dvoma ni, da smo tudi kristjani povabljeni k pogovoru z Bogom. Že iz naših medsebojnih pogovorov je očitno, da tam, kjer je dovolj časa za pogovor, kjer delo in vsakovrsten uspeh ni začetek in konec dneva, tam je po pravilu več ljubezni. Tudi s trpljenjem se tam lažje spoprijemajo. Koliko več blagoslova more prinesti šele pogovor z Vsemogočnim.
Kakor je Jezus ušel človeškim skušnjavam, tako tudi Petrov namestnik išče predvsem Božjega Duha. Tudi papeža Frančiška »mnogi iščejo«, slediti pa mu je včasih težje, ker želi pripeljati v Jezusovo bližino, kjer je lepo, a hkrati težko, ker od mene terja spremembo.
Dr. Janez Kozinc je župnik v Pišecah na Bizeljskem
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
3 komentarjev
baubau
Vidim,da papeža sploh ne poslušate-oz.slišite samo ,kar vam je všečno,nikakor pa ne vsega.,Govori namreč tako odločno in zahtevno kot Jezus .Tudi Njega so v nekem trenutku vsi iskali in mu klicali hozana-potem pa so ga pribili na križ.
Rajko Podgoršek
Hja, dobra pridiga. V bistvu veliko nevernih papeža Frančiška sprejema pozitivno, ker deluje, da ni zahteven, njegovo sporočilo si svet - napačno - predstavlja zelo hipijevsko. Po prejšnjem papežu Benediktu so vsi svinjali na polno. Kar v končni fazi veliko pove o stanju krščanstva na Zahodu; vsi bi radi neko nezahtevno, u izi vero, vero kjer smo vsi dobri, kjer ni greha itd. Tudi v Sloveniji je veliko tega, duhovniki govorijo zelo nežno, vsem všečno, nič konkretnega ne povejo.
NatalijaL
In kaj naj naredijo ubogi duhovniki? Naj začnejo tolči po prižnici in strašiti s peklom, tako kot so nekateri to delali pred npr. 80. leti? Še tistih nekaj ljudi bi odšlo ven iz cerkve. Dejstvo je, da je cerkev v krizi, ker je celotna družba v krizi. Ljudje se niti poročajo ne več (ne samo cerkveno, tudi civilno ne!), porok je vse manj, krstov je vse manj ipd. Danes duhovniki pokopljejo cerkveno vsakega, če le svojci zaprosijo, tudi take, ki po 30 let NIKOLI niso bili v cerkvi. In biti duhovnik danes ni lahko!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.