Vseh 9 zmag SDS: Janša zmaguje, levica vlada

Rok Čakš

POSLUŠAJ ČLANEK
"Zmaga na zadnjih volitvah, na volitvah v Evropski parlament, je bila deveta zmaga Slovenske demokratske stranke, odkar obstajamo. Deveta zmaga. Devetič smo zmagali maja letos in v Sloveniji seveda ni nobene druge stranke, ki bi imela za sabo takšno bilanco." 

Tako je predsednik SDS Janez Janša nagovoril zbrano množico članov in podpornikov Slovenske demokratske stranke na tradicionalnem taboru v Bovcu, ki poteka ta čas. 

Možnost za 10. zmago, ki po njegovih besedah "mora biti velika" je po njegovem v aktivaciji "dobrih ljudi", ki sedaj ne gredo volit, s čemer izvolijo slabo vlado. 

Novi-stari evropski poslanec te stranke, Milan Zver, pa je opozoril na pasti notranje pluralnosti v stranki. Frakcije v stranki so namreč po njegovem uničile nekdaj močni LDS in SKD, zato na njihov nastanek ne smejo pristati. 

Na Domovini smo pregledali volilni izplen SDS na vseh volitvah od prve parlamentarne zmage 2004 do danes. V komentarju uredništva pa se ukvarjamo z diskrepanco med številom zmag najmočnejše slovenske stranke in njenim časom na oblasti. 



Janez Janša je v svojem nagovoru okrog 3.000 članov stranke tradicionalno podal analizo slovenskega političnega prostora in vloge SDS v njem. Izpostavil je, da imamo vlado, ki navzven zase trdi, da je dobila večinsko podporo ljudi, hkrati pa pravijo, da so manjšinska vlada.

"V Evropski uniji, kjer je Slovenija članica, je 10 ali celo 11 držav, kjer imajo manjšinsko vlado, ampak povsod manjšinsko vlado vodi stranka, ki je zmagala, ne pa stranka, ki je volitve izgubila," je opozoril Janša ter dodal, da se zgodba ponavlja tudi po evropskih volitvah.

"Naša skupna lista s SLS je prepričljivo zmagala na teh volitvah, ekipo evropske komisije pa sestavljajo tisti, ki so volitve izgubili, in to prepričljivo." 

Janša je vladi očital neambicioznost, ki se že tretjič kaže z delegiranjem svojih ljudi v evropske institucije. Po njegovem gre za zapravljene priložnosti, saj je denarja v EU dovolj. "Namesto tega se celotna vlada ukvarja s tem, kako onemogočiti nekaj 100 otrokom, ki hodijo v osnovno šolo, enak položaj, gre pa za 300.000 evrov na leto in predlagajo referendume, kršijo ustavo, pišejo zakone, ki so neustavni … Da pa bi se pobrigali za tisto, kar je prva naloga vsake vlade, se pravi, delo za skupno dobro, izkoriščanje možnosti, ki jih država ima doma in v Evropi, to je pa deveta skrb."

Ob trojni volilni zmagi v minulem obdobju je predsednik SDS zadovoljen tudi s pridružitvijo 2.000 novih članic in članov. "Naš podmladek se ponovno krepi, tudi v mestih, kar je bilo nekaj časa problem."

Naslednje obdobje je označil kot čas tlakovanja poti za deseto zmago. Kot pravi, v njo ne dvomi, vendar potrebujejo "veliko zmago". "Velikost te zmage pa bo v veliki meri odvisna od tega, ali bodo dobri ljudje šli na volitve," je ocenil Janša.

Janez Janša: "Vsi v svojih okoljih srečujte ljudi, za katere veste, da so sposobni, veste, da so uspešni, da  so marsikaj dosegli v življenju, veste pa tudi, da niso šli volit. Veste tudi, da imajo veliko povedati o tem, kaj vse je narobe. Te moramo nagovoriti zato, da tlakujemo pot do naše desete volilne zmage, ki mora biti velika ..."

Milan Zver: drugačni smo, ker smo tesno povezani in enotni


Novi/stari evropski poslanec in podpredsednik stranke, Milan Zver, je v govoru predvsem pozival k enotnosti v stranki.

»V začetku 90ih let so glavni mediji poročali, da morajo biti stranke navznotraj pluralne, da so frakcije v stranki nekaj dobrega, in to resnico so nekateri konkurenti vzeli resno, med njimi SKD in LDS in obe stranki sta do danes propadli,« je opozoril pred nevarnostjo notranjega pluralizma.

Dodal je, da člane SDS ne druži interes, ne slast po oblasti, niti kakšni materialni razlogi, temveč »nas družijo vrednote in cilji, ki smo si jih skupaj zastavili in to je tisto, kar je delalo našo stranko vedno močno.« Po njegovih besedah bodo, če bodo dovolj enotni, in ne razdeljeni, v prihodnosti tudi ponovno prevzeli odgovornost za vodenje države.

Vse zmage SDS


Slovenska demokratska stranka je na slovenski politični sceni vse od osamosvojitve (v začetku kot Socialdemokratska stranka). Njeni prvi volilni zmagi sta prišli leta 2004 in sicer na državnozborskih in lokalnih volitvah (glede na število prejetih glasov za občinske/mestne svete).

Na najpomembnejših, državnozborskih volitvah, je stranka največ glasov dobila zgolj še enkrat in sicer lani. Dobila je tri zadnje evropske volitve in, po številu glasov za občinske/mestne svete, zadnje štiri lokalne volitve.



Na državnem nivoju je stranka na oblasti preživela 9 let: najprej 2 leti v Demosovi osamosvojitveni vladi in 2 leti v vladi Janeza Drnovška do afere Depala vas. Kot vodilna stranka vlade pa celoten mandat 2004-2008 in eno leto med 2012 in 2013, potem ko relativni zmagovalec volitev, Zoran Janković, vlade ni uspel sestaviti.







Med prijatelji je lepo



Tudi Mariborčani so prišli v velikem številu:



Belokranjske dobrote v Bovcu



Je pa s počitnikovanja na morju politične tekmece podražil član stranke Alenke Bratušek:

KOMENTAR: Rok Čakš
Status quo, s katerim so očitno zadovoljni vsi
Janezu Janši je treba pritrditi; SDS je po članstvu, organiziranosti, stabilnosti in številu volilnih zmag najmočnejša stranka v Sloveniji. Pri tem nehote bode v oči, da je kljub devetim volilnim zmagam SDS v državi večino časa na oblasti politična levica. Razlogi za to so predmet številnih analiz in tudi nestrinjanj predvsem znotraj desnosredinskega bloka. Ocene, kakršno je v nedavnem intervjuju za Domovino ponovil tudi dr. Janez Pogorelec, da bo brez sprememb težko sestaviti desno vlado in da se preboj desnice lahko zgodi šele po Janševem umiku, niso iz trte zvite. Po drugi strani pa, kot smo se na Domovini že komentirali, pričakovanje, da bi predsednik SDS moral delovati na način, ki bi presegal zgolj koristi stranke, ki jo vodi, v realpolitiki ni na mestu. Povedano drugače - če se stranka SDS vedno znova zadovolji (zgolj) z relativno zmago, ne pa tudi realno možnostjo prevzema oblasti, oziroma, še pomembneje, če se s tem vedno znova zadovoljijo tudi njeni volivci, je to njihova demokratična pravica. Pravzaprav se v Sloveniji na trenutke zdi, da izza kulis politične folklore za volivce med političnimi elitami vlada nekakšno prostoodušno zadovoljstvo s statusom quo. Po eni strani je Janez Janša s svojim krogom zadovoljen z "devetimi volilnimi zmagami odkar obstajajo". Politična levica pa, da v takšni ali drugačni formi v državi ohranja oblast. Prav zato govori v Bovcu, z vedno novo reciklažo mita o veliki krivici in ukradenih volitvah, iz leta v leto izzvenijo bolj ali manj enako. Le pri Milanu Zveru je bilo tokrat zaznati svarila pred notranjim pluralizmom in poziv k politični enotnosti - nekaj, k čemur do sedaj v tej stranki, vsaj od časa Hvalice, ni bilo treba pozivati. Slednje kaže, da so se očitki s strani radikalnejšega krila podpornikov, ki od njega in SDS zahtevajo prelom s praksami Evropske ljudske stranke, zajedli v njegovo samozavest in vsaj do neke mere sprožili alarm tudi znotraj stranke. Neambicioznost, oziroma nezmožnost prevzema oblasti pa, kdo ve, morda najeda še koga znotraj članstva. Tudi zato bo zanimivo opazovati, kakšen vzvod bi lahko premaknil status quo, ki v razmerju med levim in desnim političnim blokom v državi traja že nekaj časa (in se odraža v razmerju 2:1 v anketah in rezultatih državnozborskih volitev). Ta trenutek se zdi, da tovrstno pat pozicijo prej kot notranji lahko načnejo zunanji vplivi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30