Vse manj je dobrih gostiln. Kaj je pevec mislil, spoznavamo šele v korona času

Uredništvo
7

Živimo v času, ko je zaprtih kar nekaj dejavnosti, na katere smo bili navajeni in smo jih imeli zelo radi. Spet druge so omejene, še do nedavnega smo bili »zaprti« v svoje občine. A zagotovo je jasno le eno – da ljudje v tem času pogrešamo predvsem druženje.

Prav druženje s prijatelji, sorodniki ali celo neznanci pa se je največkrat dogajalo v gostilnah, ki so sedaj zaprte že od oktobra. Čeprav mnogi razumejo gostilne bolj kot kraj za pijančevanje, pa mnoge raziskave kažejo, da prav zaprtje gostiln najbolj vpliva na socializacijo osamljenih ljudi.

In to celo ne da bi ob tem spili kozarček piva. Slednje pa kaže gostilne v drugačni luči in ponuja razmislek o tem, da bo potrebno prav gostilniško dejavnost po pandemiji pomagati okrepiti.

»Kar trenutno ljudje najbolj pogrešajo iz raznih lokalov, pubov in gostiln, nima veliko opraviti s pitjem alkohola. Navsezadnje se ta navada v veliki meri nadaljuje v obliki pijančevanja doma. Bolj kot to si želijo biti v bližini ljudi in z njimi komunicirati,« pravi britanski novinar in sociolog Thomas Thurnell Read. To potrjujejo tudi nekatere ankete pri nas, ki so bile opravljene konec leta 2020 in kažejo, da si ljudje bolj kot česarkoli želimo druženja. Več kot 60 % Slovencev je namreč dejalo, da je prav to tisto, kar najbolj pogrešajo.

Gostilne so v svojih skupnostih prepoznane kot pomembna dobrina, ki zagotavlja ekonomsko in družbeno vrednost. So tudi odličen primer tega, kar ameriški učenjak Ray Oldenburg imenuje “tretje mesto”, prostor, ki ni dom ali delovno mesto, kjer se ljudje srečujejo za interakcijo in vzdrževanje odnosov. Znameniti pubi ali pa popularni bari pri nas namreč ponujajo nekaj, česar je kljub nekaterim občudovanja vrednim prizadevanjem, kot so video klici, težko poustvariti doma: resnično družabno izkušnjo iz obraza v obraz.

Alkohol ni glavni razlog

V sodelovanju s Kampanjo za odpravo osamljenosti v Veliki Britaniji je omenjeni novinar že pred samo epidemijo covid-19 raziskoval vlogo, ki jo imajo lokali pri reševanju socialne izolacije in osamljenosti. Poročilo tega raziskovanja poudarja pomembno družbeno vlogo, ki jo imajo gostilne pri združevanju ljudi in spodbujanju smiselne in dragocene socialne interakcije. Pubi so zato po njegovem mnenju veliko več kot le pijančevanje.

»Moja raziskava poudarja raznolikost socialne interakcije, ki se je odvijala v gostilnah. Od hitrega pol litra piva do lagodnih kosil s prijatelji in ožjo družino kot del dnevnih izletov ali pa praznovanj. Za druge je gostilna zajemala dejavnosti, kot so knjižne skupine, podjetniški tečaji in javni pogovori, ki so jih ponujali številni lokali. Številni udeleženci so govorili tudi o pogostih obiskih pubov, a so priznali, da tam le redko pijejo alkohol. Zanje je bil dober čaj, kava, vrsta brezalkoholnih pijač in poceni hrana razlog za obisk puba,« pravi novinar Thurnell Read.

Kaj prinaša socialna interakcija v gostilnah?

Družbeni vidik obiska v gostilni pomaga ustvariti priložnosti za koristno socialno interakcijo, ki jo mnogi ljudje različnih starosti in okolij trenutno težko najdejo drugje. Interakcija iz oči v oči pomaga tudi pri vzpostavljanju in ohranjanju prijateljstev in socialnih povezav, ki so pomembna zaščita pred škodljivimi učinki osamljenosti. To še posebej velja za skupine, ki jim najbolj grozi socialna izolacija in osamljenost, na primer za starejše moške, ki živijo sami po upokojitvi ali ločitvi.

Nek upokojenec v 70. letih je novinarju priznal, da mu potovanje v pivnico daje priložnost, da je “z ljudmi”. Rekel je: »Nič mi ni bolj všeč kot to, da se lahko pogovarjam z ljudmi. Ne samo o neumnih stvareh, ampak da se lahko dobro nasmejem. Pomembno je, da se s tem izkoplješ iz tega, da vedno govoriš le o tem, kaj si naredil in česa še nisi naredil.«

Gostinski sektor si po pandemiji zasluži podporo

Te ugotovitve dodajajo novo nujnost širšim razpravam o tem, kako najbolje omejiti, omiliti ali preprečiti številne škodljive učinke socialne izolacije in osamljenosti. Šele takrat, ko bo to iz vidika epidemije zares varno, bo pomembno ponovno pogledati na vlogo, ki jo lahko imajo takšni družbeni prostori, kot so gostilne.

Po pandemiji, ko se bodo gostilne lahko varno odprle, bo bolj kot kdaj koli prej pomembno, da gostinski sektor dobi podporo in priznanje.

Čeprav gostilne niso edina prizorišča, kjer se združujejo ljudje, pa ponujajo jasen primer socialne infrastrukture, ki jo bo po pandemiji treba ohraniti ali obnoviti. Od bovlingov do kavarn, stadionov in knjižnic, torej vsega, kar pomaga graditi in vzdrževati socialne povezave, ki so ključne za obvladovanje osamljenosti.

7 KOMENTARJI

    • Tudi v najbolj težkih časih je bila skoraj v vsaki vasi gostilna, ali celo dve! V gostilne so zahajali samo moški, ženske so bile ta čas doma, skrbele so za otroke, za gospodinjstvo in za živino. V gostilnah se je pilo in kartalo. Marsikatera družina je šla na kant, ker je mož v gostilni vse zaigral in zapravil. Doma so jokali lačni otroci. To je bila nekoč realnost.
      Tudi v današnjih časih v gostilne (na vasi) zahajajo samo moški, ženske zelo, zelo redko. Spomnim se časov pred korono, ko je bilo pred gostilnami vse polno avtomobilov, kadilci so zunaj kadili in se pogovarjali.
      Velikokrat se vprašam, le kje se zadržujejo sedaj vsi ti ljudje. Druščina se je verjetno preselila po hramih.
      Drugače pa se strinjam, ja, v gostilne, bare in lokale, se ne hodi samo zaradi pijače, pijemo lahko tudi doma. Mnogo jih gre ven prav zaradi osamljenosti, da sploh koga srečajo in se pogovorijo.
      Gostincem privoščim, da bi se gostišča lahko čimprej odprla (seveda glede na situacijo glede covida).

    • Še bolje: po maši v gostilno, kot včasih. Ko so se ljudje očedili, se “zakmašno” oblekli (moški v kravatah!) – bil je pač Gospodov dan, nek red. Popoldan pa na balincanje (zlasti na Primorskem), na karte nazaj v gostilno (poleti pod kostanjevo senco), na ples, tu pa tam kakšna igra pod kozolci. In danes? Pohajkovanje celih družin po trgovskih centrih, pa razne oblike afnanja.
      Ja, včasih je bilo res lepo, pa ne zaradi socializma – bili smo pač mladi.

      • Dobro ste prikazali, kako lepo je bilo včasih. In to predvsem zaradi kulture, ki je na naših tleh bila prisotna več stoletij.
        Kapodistrias, res je bilo tako.
        Na Krasu so šli vsi moški v gostilno igrat karte, ali pa balinat.

        V poletnem času, pa je bilo izmenično v vsaki vasi (navadno, ko so praznovali Opasilo v Cerkvi) praznovanje (plehmuzika, ples na “flozu”, srečolov) na prostem. Tu se zbrala cela vas (staro in mlado), ženske in moškije in še iz sosednjih vasi so prišli in se veselo na Flozu zavrteli”.
        Na svežem zraku je bilo mnogo manj okužb, zato bi morali tudi danes to prakticirati.

  1. Vsekakor je potrebno podpirati vsako podjetništvo.

    Gostilničar zaposluje ljudi in ODKUPUJE pridelke KMETA, tako vino, kot zelenjavo. Zato je sedaj nastal problem, ne samo za gostilne, ampak tudi za kmeta, ki nima kam prodati pridelkov.

    Istočasno pa GOSTILNA vedno zadovoli tudi meščane in turiste, z nudenjem prostora za klepet, družabna srečanja, poslovne sestanke……

    V tem času so vseeno na boljšem Gostilne z VRTOM, kjer je zrak čist in manjša nevarnost za okužbo. Upam, da bodo take lokale v pomladanskem času začeli odpirati in pospešili strežbo na prostem!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime