Vse manj boste slišali "a mate kaj za pusta hrusta?" Maškare so zdaj v trgovskih centrih

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Zazvoni zvonec pri vratih. Ko se vrata odpro, skupina otrok, oblečenih v maškare, enoglasno vpraša: "A mate kaj za pusta hrusta?"

V urbanih naseljih navada, da gredo otroci za pusta od hiše do hiše po domačem kraju, čedalje bolj izginja, medtem ko je po vaseh maškar nekoliko več.

Pri tem se poraja vprašanje - kam pa gredo potem maškare za pusta, če ne do sosedov?

Odgovor je po svoje očiten: v trgovske centre vendar!

Obstaja sicer kar nekaj večjih pustnih rajanj, karnevalov in dogodkov, kamor lahko svoje otroke odpeljejo starši, ob tem pa je poskrbljeno za pester program (pa tudi kakšen krof se najde).

A zdi se, da so predvsem v mestih štafeto pri tem prevzela velika trgovska središča, ki s pestro ponudbo aktivnosti in gostov privabljajo male in velike maškare.

Tako je pustovanje letos potekalo v enajstih Mercator centrih (kar je sicer manj kot lani, ko so organizirali kar 48 pustnih dogodkov) v večini Planetov Tuš ter v drugih večjih trgovskih središčih, na primer pri Intersparu v ljubljanskem City Parku.

Večina organizatorjev otroke in starše privablja z zanimivimi gosti - od ribiča Pepeta do čebelice Tinke in medveda ter Smrkcev in glasbenih skupin, ki jih posluša vsa družina, kot so Čuki.

Povečini vse maškare, tako male kot velike, za darilo prejmejo tudi krof (tisti brez maske pa ga lahko kupijo), ponekod pa se lahko potegujejo tudi za večje nagrade, kot je na primer izlet za celo družino v Gardaland. Tu so še druge aktivnosti, kot je poslikava obraza ter fotografiranje.

Način več kako ljudi pripeljati do nakupa


Čeprav vstopnine na take dogodke ni, je jasno, da trgovci tega ne počnejo iz lastnega veselja ali iz ljubezni do otrok, temveč je v ozadju čista komercialna računica.

Po eni strani akcije ter bližina trgovine prepričajo starše, da zavijejo k njim, vendar so glavna tarča oglaševanja v tem primeru otroci. Plešoče in pojoče maskote so namenjene ravno njim. In če gredo ti v trgovino skupaj s starši, od tam verjetno ne bodo odšli praznih rok.

Raziskave kažejo, da so v otroke usmerjena oglaševanja veliko bolj učinkovita, kot tista, usmerjena v odrasle. Večino otrok, mlajših od 11 let, je glede denarja in dobrin odvisna od staršev. In njihove želje in vztrajno moledovanje na starše delujejo veliko bolj učinkovito kot tradicionalno oglaševanje

Poleg tega otroci, mlajši od 8 let še nimajo razvitih mehanizmov za prepoznavanje reklam in njihovega bistva (prodaje) ter tako trditve v njih dojemajo kot neizpodbitna dejstva. To je eden izmed razlogov, da sta Švedska in Norveška prepovedali oglaševanje, namenjeno otrokom, mlajšim od 12 let, močno pa je omejeno tudi na Danskem ter v Belgiji.

KOMENTAR: Uredništvo
Z vsakim običajem, ki ga prevzamejo trgovski centri, v družbi umre nekaj pristnega
Napak bi bilo trgovce kriviti, da počnejo tisto, kar najbolje znajo - prodajjo, vendar pa selitev vse več družbenih aktivnosti pod okrilje standardiziranih trgovskih konceptov v svetišča sodobnega potrošništva ubija pristnost, raznovrstnost in unikatnost nekaterih tradicionalnih družbenih običajev. Ljudje o takšnih stvari očitno pristopamo vse bolj lagodno in namesto samoorganiziranja v okviru ožjih družabnih krogov, četrtnih, krajevnih skupnosti in podobno, to delo prepustimo trgovcem, pri čemer njihove motive vzamemo v zakup, se nam morda zdijo celo obojestransko koristni, ali pa se jih niti dobro ne zavedamo. Vseeno je verjeti, da gre zgolj za začasen trend v razvoju človeške družbe in da bo slej kot prej sledil povratek k tradicionalno pristnim, unikatnim, predvsem pa komercialnih motivov očiščenim konceptom.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike