V plenarni dvorani evropskega parlamenta je potekalo še zadnje soočenje vodilnih kandidatov političnih skupin na Evropskih volitvah. To je bilo njihovo tretje soočenje, a obenem tudi edino v popolni zasedbi. Evropsko ljudsko stranko je zastopal Manfred Weber, Socialiste Frans Timmermans, Evropske konservativce in reformiste Jan Zahradil, Liberalce Margrethe Vestager, Zelene Ska Keller, Levico pa Nico Cue.
Glavne teme soočenja so bile migracije, brezposelnost mladih, podnebne spremembe, davčne oaze, položaj Evrope v svetu, kjer dominirata ZDA in Kitajska, izognili pa se niso niti vprašanju, da imajo državljani občutek, da EU ne deluje več.
Soočenje ni bilo pretirano burno, vidi, se da si vodilne skupine, EPP, socialisti in liberalci želijo skupno sodelovanje tudi po volitvah. Zato med njimi ni prihajalo do hujših dvobojev. A povsem gotovo je, da bo položaj bistveno bolj napet po volitvah. Zato nihče od vodilne trojice ni povedal ničesar, kar bi ga lahko po volitvah izločilo iz bitke za položaje. Medtem pa si je preostala trojica želela biti predvsem opažena. Za razliko od prvega soočenja si Levica tokrat ni privoščila blamaže s skrajnimi stališči, namesto Violete Tomić je svojo nalogo bistveno bolje opravil Nico Cue.
Vprašanje migracij
Sogovorniki so se strinjali, da bo glede migracij potrebno najti neko stabilno rešitev. Kljub temu so njihovi pogledi glede reševanja različni.
Zahradil je poudaril, da nikoli ne bi storil enake napake, kot jo je storila ta komisija z uvedbo kvot, to mora ostati suverena odločitev nacionalnih držav.
Weber se je pri tej točki zavzel za skupno evropsko rešitev, ki bo zaščitila zunanje meje. Obenem je poudaril predlog novega evropskega komisarja za Afriko. Ta potrebuje tudi svoj Marshallov načrt, ki ji bo prinesel razvoj.
Cue je ob tej točki poudaril, da v levici vidijo priseljevanje med drugim tudi kot priložnost. Menijo, da trenutno ne gre za nikakršno invazijo. Da pa je to velika človeška drama, v kateri je zelo pomembno, da rešujemo človeška življenja. Ne nazadnje je migrant tudi sam, saj je njegova družina zbežala pred francovim režimom.
Vestagerjeva je poudarila, da je prav, da Evropejci odprejo svoje srce beguncem, politiki pa morajo zagotoviti, da bodo migracije potekale legalno.
Za veliki načrt za Afriko se je poleg Webra zavzel tudi Timmermans, dodal je, da je solidarnost pomembna tudi pri stvareh, ki jih ne maramo. Ob tem pa mora EU preprečiti utapljanje beguncev, a ne na način kot ga izvaja Salvini, ki jih ne rešuje, ampak jim preprečiti, da se sploh vkrcajo na ladje.
Brezposelnost mladih
Pri tej točki sta Weber in Zahradil poudarila zlasti pomen infrastrukture, ki omogoča delovna mesta in to, da se nekatere države s tem dobro soočajo, saj njihovo gospodarstvo stoji tudi na mladih.
Timmermans je poudaril pomen študentske izmenjave Erasmus za vse mlade, Vestagerjeva pomen zaposlitev za nedoločen čas, Cue potrebo po kakovostnih delovnih mestih in minimalni plači v višini 60 % življenjskih stroškov, Kellerjeva na škodo politike zategovanja pasu, Vestagerjeva pa na nujnost zaposlitev za nedoločen čas.
Podnebne spremembe
Pri podnebnih spremembah so se vsi udeleženci strinjali, da je ukrepanje mogoče in nujno. Še najmanj ambiciozen je izgledal Webrov načrt, ta predvideva politiko majhnih korakov, ki ne bodo pretresli gospodarstva, a obenem ostaja zavezan ciljem določenim do leta 2050. Zato si je od Timmermansa prislužil očitek, da podnebne organizacije EPP opisujejo kot podnebnega dinozavra. A drugih ukrepov, kot je obdavčenje letalskega kerozina, pomembnosti razvoja železnic, zelene industrije in trgovanja s kuponi ogljikovega dioksida nismo slišali veliko.
Weber poudarja, da ambiciozni ukrepi definitivno bodo, a da je obenem potrebno do tega vprašanja pristopiti globalno.
Davčne oaze in položaj Evrope v svetu
Vse skupine se strinjajo, da je so davčne oaze nebodigatreba, le v skupini konservativcev in reformistov bi pustili področje urejeno tako, kot je sedaj.
Weber je tako poudaril, da se bo prihodnja komisija zagotovo borila proti temu, saj vidi da so pri tej želji usklajeni.
Timmermans pa je obsodil prijatelje Putina in Trumpa, pravi da delajo Evropi veliko škodo.
Zaključne besede
Timmermans je v zaključnih besedah pozval k odločitvi in glasovanju, če ne bodo namesto vas glasovali drugi.
Weber je poudaril, imamo trenutno najboljšo Evropo do sedaj, glas za EPP pa je glas za politiko ustanovnih očetov EU. Ta pa se mora oblikovati v Evropskem parlamentu.
V levici pri zelenih in pri liberalcih so poudarili željo po spremembah, za katere trenutna garnitura ne stori dovolj, pri konservativcih pa so ljudi pozvali k novemu iskanju ravnovesij med državami in EU.
”We will not let the populists destroy our Europe”, @ManfredWeber
during #EurovisionDebate ?? #TellEurope #ThePowerOfWE #EUDebate pic.twitter.com/nA6AVG4r5j— EPP (@EPP) May 15, 2019
Weber poudarja, da ne bodo dopustili populistom, da bi uničili EU. Medtem pa Politico opaža, da se skušajo socialisti bolj približati levici in zelenim, da bi razbili monopol EPP. A možnosti za koalicijo brez te skupine so nične, s takšnimi povezavami lahko le nekoliko povečajo svojo moč.
Timmermans used the last major candidates’ debate to push for a left-wing alliance that could break the center right’s monopoly control of the EU leadership https://t.co/XEFO0WRmzF
— POLITICO Europe (@POLITICOEurope) May 16, 2019
Če je od kdo od zadnjega evropskega soočenja vodilnih kandidatov Ljudske stranke, Socialistov, Liberalcev, Zelenih, Levice in zmernih Konservativcev in reformistov pričakoval ostro, razgibano debato, se je precej zmotil. Bolj ali manj se zdi, da od soočenja nihče od akterjev ni pričakoval veliko. Šlo je bolj ali manj le za utrjevanje obstoječih položajev in ne za pridobivanje novih volivcev.
Dejstvo je, da si v vodilni trojici EPP, Socialisti in Liberalci nikakor ne želijo izgubljanja volilnih glasov na račun preostalih skupin. Zavedajo se, da bodo skoraj zagotovo člani prihodnje koalicije. Zato si nikakor ne želijo poslabšati svojega trenutnega položaja z nemogočimi zahtevami. Nenazadnje nobena od skupin nima dovolj glasov, da bi lahko vsilila prihodnjega predsednika Evropske komisije. Vsak od vodilne trojice; Weber, ki je favorit, Vestager in Timmermans je še vedno v igri in ima svoje adute. A je lahko iz tekme tudi hitro izločen zaradi svojih nesprejemljivih stališč. Zato med njimi velja previdnost.
A po volitvah, ko bodo poslanske skupine imele za seboj zagotovljene volilne glasove, bo ta prijaznost padla. Trenutno je torej jasno, da so vodilne skupine zadovoljne z dosedanjim dogajanjem. Energijo za spopade pa raje hranijo za čas po volitvah.
Na Domovini smo odprli redno letno donacijsko akcijo, s katero vi, spoštovani bralci, po svoji presoji in močeh omogočate delovanje medija Domovina.
Vabimo vas, da nas podprete, četudi se kdaj z nami ne strinjate. Zagotavljamo, da vas zato ne vidimo kot “popolnoma neizobraženo drhal”.
Podprete nas lahko tukaj:
Bog nam pomagaj.
Zdaj mi je jasno, da bo treba voliti DOM. S temi fanti ne bo nič.
Teodor, sam sem vedno manj prepričan v povolilno koalicijo EPP, SD in ALDE.
Zakaj EPP, SD, ALDE koalicija ni dobra? Preveč razvodeni liberalni in konservativni del koalicije. To je bolj koalicija business-as-usual, dajmo se v EPP pretvarjati da smo zmerni glede na mainstream standarde. Manfred Weber verjamem, da je odličen politik ampak napačna oseba za leto 2019. Če bi ga lahko preslikali v preteklost bi bil Manfred Weber bi bil odličen predsednik recimo leta 2008. Ni pa on za trenutne razmere.
Če bi bila možna bi bil osebno najbolj zadovoljen z EPP, ECR, ALDE koalicijo.
ECR so zanimivi, imajo nekaj odličnih parlamentarcev, izpostavil bi Jana Zahradila in Ryszarda Legutka. ECR so se odcepili še takrat od EPP-ED in so predstavljali ED krilo, katerega glavni člani so bili Cameronovi torijci.
V drugem primeru bi podprl opcijo EPP, ALDE ECR, EFDD in nepovezani (NI) koalicijo.
Glede sredinske koalicije imamo še nekaj težav, npr stališče danskih socialdemokratov, ki so se na migracijah postavili zelo v desno. Tu jih ostali člani SD ne podpirajo.
V Sloveniji bi se po volitvah lahko celo zgodilo, da bi SDS šla v ECR skupino. To bi bilo mogoče celo blagodejno, da se v isti skupini EPP ne bi drenjale vse tri pomladne stranke.
V primeru da bi Fidesz in še kdo (ÖVP – avstrijska ljudska stranka) nasprotoval sredinski koaliciji bo SDS nedvomno na strani Fidesza in tu bo pritisk na NSI in SLS kako se odločiti.
Ne vem, prav vsi mi delujejo, kot da niso s tega sveta. Popolnima oddaljeni od problemov navadnih ljudi.
Ker nič ne razumejo, bodo povzročili še razpad zveze, če bo samo brexit bo še milost.
Na volitve pa grem le zaradi slovenskih notranjih razmerij.
VSE KAR MORAMO VEDETI JE, KDO SO LAŽNIKI, KVAZI-JLELI IN DRUGI ČIČI-TIČI, VARDE, UPOKOJENCI-BORČIČI, SKRATKA VSI NOVI OBRAZIĆI, PRIKRITE RITI MED DESNIČI, KI VELIKO POVEDO MED VRSTICAMI, LE ČEZ NJIH TRUPLA PA LAHKO PRIDE DO LUSTRACIJE, OZ. SE BOJIJO “ŠE ENE REVOLUCIJE”!, ker novo-stara udba mi ti se kunemo, da s podpisanega puta – palice in korenčka – ne skrenemo.
In to je tisto ključno, kar je pokopalo slovensko pomlad, da jo je zajel požled in gre sedaj kot prej “napred”. Le tako si upajo napovedati, da če pride še enkrat nba oblast pomlad – ne bo več le lutka obešena za vrat.
Le tako imamo sedaj,
v tujino bežeče najboljše delavce slovenske,
resničnega JJ generala brez vojske,
vojsko pa na prodaj!
Vaš dragi gospod Manfred Weber vas bo prodal Mabusu. MBS ima veliko denarja in Judin sin Manfred Weber bo katolike izročil vahabitom.
Po posledicah, ki jih bo, o groza, prinesle te volitve, zmagala bo večina levakov, češrav bo dobila EPP še vedno največ med posameznimi strankami, toda znotraj je EPP že polovico prestreljena z levičarstvom (kot v Sloveniji -skoraj), zato bo glasovanje v Evropskem parlamentu katastrofalno. Trend kaže ne to, čeprav je še čas za streznitev, te pa ni pričakovati, fokler je v koritu še kaj hrane, ki zasvojuje z degenerativnostjo. Degenerativnost, degeneracija že znotraj nosilcev te civilizacije. Tu je nujen kakovosten rez. Kdo ga je sposoben narediti in se dati križati. Kristusa bi danes križali in ob njem polovili udbaši še apostole,,kajti ti so bistveno hujši kot Veliki.