Vse, kar morate vedeti o projektu Magna Hoče-Slivnica

Investicija Magne Steyr v avtomobilski proizvodni obrat v Hočah visi na nitki. Zaradi birokratskih zapletov se Avstrijci že ozirajo proti planu B na Madžarskem, kjer naj bi pridobili gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela.

Trenutno je Slovenija še njihova prva izbira, a če bo vložena pritožba na okoljevarstveno soglasje, naj bi nad trajanjem naših birokratskih postopkov dokončno obupali.

Pripravili smo kronologijo ključnih dogajanj v zvezi z investicijo Magne v občini Hoče-Slivnica ter se na koncu dotaknili zadnjih dogodkov: spora med okoljevarstveniki in domačini iz Hoč.

"Magna international je predstavila načrt za 1,24 milijarde evrov vredno investicijo v novo tovarno avtomobilov, ki naj bi stala v vzhodni Sloveniji in bi v regijo pripeljala do 3000 delovnih mest," so septembra 2016 slovensko vlado navajali pomembnejši evropski avto-moto mediji.

Tretji največji svetovni proizvajalec avtomobilov naj bi po investiral v štirih fazah, ki bi na koncu omogočile letno produkcijo med 100 in 200 tisoč vozili na leto. S tem bi povečali kapacitete in razbremenili obstoječo tovarno v Gradcu, kjer ni več možnosti za širjenje proizvodnje, medtem ko podjetje uspešno pridobiva nove posle za izdelavo vozil BMW, Mercedes, Jaguar Land Roverj in drugimi. .

Vest je na prvi pogled delovala fantastično, saj je Slovenija ob Grčiji država z najmanj tujih investicij v Evropi, območje Maribora z okolico pa ima najvišjo brezposelnost v državi - število prijavljenih na tamkajšnjem Zavodu za zaposlovanje se giblje med 11 in 14 tisoči, številni pa se vsakodnevno na delo vozijo v Avstrijo.

Ni vse zlato, kar se sveti ...

A kmalu so v javnost začele curljati negativne plati projekta. Najprej je presenetilo, da za proizvodno cono ni bilo izbrano katero od degradiranih območij ali zemljišč nekdanjih industrijskih podjetij v stečaju, temveč prvovrstna kmetijska zemljišča na lokaciji Hoče-Slivnica.

Ministrstvo za gospodarstvo je odločitev utemeljilo, da so po temeljiti analizi potencialnih lokacij izbrali tisto, ki izpolnjuje največ kriterijev za takšno strateško naložbo. To pomeni bližina avtoceste Maribor–Gruškovje, le nekaj kilometrov od železniškega vozlišča na Pragerskem ter letališča.

Vlada se je v namen lažje in hitrejše izvedbe vsega potrebnega za investicijo odločila v državni zbor vložiti zakon, tako imenovani Lex-Magna, ki je sredi lanskega decembra dobil podporo 58 poslancev (med njimi tudi SDS, NSi se je vzdržala), proti so bili trije poslanci Združene levice.

Zakon je med drugim predvidel razlastitev imetnikov kmetijskih zemljišč, kar se kasneje ni zgodilo, saj so vsi kmetje pristali na nadomestna zemljišča.

Obenem zakon kot pogoj za strateško investicijo definira najmanj 1000 delovnih mest in prav na tej točki se je kmalu zataknilo.

Magna Steyr naj bi v prvi fazi projekta zgradila lakirnico s 400 delovnimi mesti, o naslednjih fazah, ki jih je promovirala vlada (v desetih letih naj bi bilo delovnih mest 1000, v tretji in četrti fazi pa 3000 in več), pa s strani Avstrijcev ni bilo povedanega ničesar.

Natančneje, hladen tuš je prišel 11. januarja iz kanadskega medija The Globe and Mail, kje so, sklicujoč se na izvršnega direktorja Magne international (ki je kanadsko podjetje), zapisali, da bo Magna v Sloveniji gradila le lakirnico, ne pa celotnega avtomobilskega obrata, češ da zaenkrat nimajo dovolj povpraševanja.

"Je kot vprašanje kokoši in jajca. Če bi dobili posel, načrtujemo dovolj prilagodljiv obrat, a ne želimo zapravljati denarja, dokler ni dovolj kritične mase," je pojasnil magnin vrhovni šef Don Walker.

18 milijonov evrov državne pomoči za "samo" 400 delovnih mest na kmetijskih zemljiščih?!?

Članek je v slovenskem prostoru sprožil dvome o vladnih trditvah o 1000 do 3000 delovnih mestih, sploh v kontekstu tega, da je vlada zanj avstrijski podružnici Magni Steyr že namenila 18 milijonov evrov državne pomoči.

Izjemno kritičen je bil podjetnik Joc Pečečnik, ki je vlado obtožil uničevanja našega sistema podjetništva, državno subvencijo "korporaciji, ki ima dobiček višji od slovenskega proračuna" pa primerjal s dvoletnimi plačili davka na dobiček, ki ga v proračun prispevata on in Akrapovič.

Proti projektu, za katerega prihaja na dan, da gre v resnici le za "kmetijsko in ekološko problematičen del projekta z zgolj nekaj 100 zaposlitvami," se je začela obračati tudi SDS, ki je vlado pozvala, naj preuči še druge razpoložljive lokacije.

Ekološki "problem"

Na plano pa so vse pogosteje pričeli prihajati ekološki pomisleki. Najprej se zaradi predvidene sečnje lokalnega Rogoškega gozda, kje naj bi kmetje dobili nadomestna zemljišča, dvignila lokalna civilna iniciativa. Ta problem so v lokalnem okolju razrešili.

Nato se je na strani nasprotnikov projekta vpletel znani novinar Bojan Požar in skupaj z odvetnikom Matozem v imenu treh kmetov na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona Lex Magna, ki je bila zavržena, ker pobudniki niso izkazovali neposrednega pravnega interesa.

Sledila je odmevna izjava gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, da nimajo posluha za tiste, ki "z ljubljanskimi močvirniki rušijo ta projekt in želijo sesuti delovna mesta v Mariboru.".

Večji požari v nekaterih objektih z nevarnimi snovmi pa so v ospredje postavili pomisleke okoljevarstvenikov glede načrtovane magnine avtomobilske lakirnice.

Projekt namreč še ni pridobil okoljevarstvenega soglasja,ki ga izdaja ARSO, vladi pa se je začelo muditi, saj so v Magna končni rok za ureditev potrebne papirologije iz julija že prestavila na konec prihajajočega septembra.

Magna namreč po besedah odgovornega za proizvodnjo avtomobilov Wolfganga Zitza načrtuje pričetek lakiranja avtomobilov v obratu v Hočah konec leta 2018, kar pa v primeru prekoračitve septembrskega roka za potrebno dokumentacijo ne bo mogoče.

 "Več kot imamo težav pri prvotnem planu v Sloveniji, bolj delujemo po planu B, tako da trenutno peljemo dva projekta hkrati," je za Večer potrdil aktivnosti na rezervni lokaciji na Madžarskem.

Predstavniki Magne so se v minulem času večkrat dobili z okoljevarstveniki, predstavniki lokalnega okolja in drugimi, ki so izražali pomisleke, ter jim zatrdili, da bo lakirnica v Hočah najsodobnejše tehnološko opremljena in da bo zakonsko določene okoljevarstvene standarde celo presegala.

ARSO izdal soglasje, zdaj trepet pred pritožbo

Zadostitev standardom je z izdanim okoljevarstvenim soglasjem 10. avgusta potrdil tudi ARSO, a v postopku izdaje je 12 stranskih udeležencev - okoljevarstvenih organizacij, ki bi v primeru pritožbe začetek del zelo zamaknila, po ocenah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo  Aleša Cantaruttija, do konca novembra.

Vprašanje torej ni toliko, ali bo pritožba na koncu uspešna ali ne, temveč že ta sama po sebi zaradi rokov toliko odloži projekt, da bi Magna lahko dvignila roke od Slovenije in raje investirala na Madžarskem. Kot pravi Cantarutti, Magna "zelo jasno" sporoča, da bi jo verjetno vsakršna pritožba na okoljevarstveno soglasje prisilila v iskanje novih rešitev. "Razumemo, da je projekt v Sloveniji s tem končan."

Okoljevarstveniki: še nikoli toliko pritiskov

A namere po vložitvi pritožbe vsaj med nekaterimi okoljevarstvenimi organizacijami še vedno obstajajo. Te medtem opozarjajo, da so se večmesečni prikriti pritiski spremenili v "odkrito oblastno izsiljevanje in javno gonjo," ki jo primerjajo z oblastnimi napadi na civilno družbo v "sosednji Madžarski in avtokratskih državah bivše Sovjetske zveze."

Zavračajo obtožbe, da so proti razvoju in delovnim mestom in da bodo krivi za odhod Magne, pa tudi očitke, da se ne bi smele pritoževati ker so financirane iz javnih sredstev in niso iz Podravja.

Po njihovo z napovedano pritožbo ne zahtevajo previsokih, nerazumnih in protirazvojnih standardov, temveč le to, kar že tako ali tako predvideva naša zakonodaja.

Domačini: V Gradcu z Magno normalno živijo, pred čim nas ti ljudje sploh branijo?

A do okoljevarstvenih organizacij, ki napovedujejo pritožbo je kritičen predstavnik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič pa pravi, da pri njih gre toliko za strokovne argumente, ampak druga ozadja, na primer "finančne koristi ali željo po prisotnosti v medijih."

Zelo kritični do blokad nekaterih okoljevarstvenikov pa so tudi lokalni prebivalci z območja Hoč, Slivnice, Maribora in druge okolice, na čelo s sedanjimi in nekdanjimi župani.

"Za razliko od ekologov v Ljubljani, bomo mi živeli ob novi tovarni, kaj res mislijo, da hočemo živeti v zastrupljenem okolju?" se je pred zaprtimi vrati okoljevarstvenih organizacij v Ljubljani vprašal Jože Merkuš, nekdanji župan občine Hoče - Slivnica.

Protestniška skupina je namreč s Štajerske prišla v Ljubljano da bi se srečala z okoljevarstveniki ter predstavila svoj pogled na njihove blokade, a jim ti kljub napovedanem prihodu niso odprli vrat.

"Če Štajerska izgubi Magno, bo v regiji vladala še večja revščina, še več socialnih problemov," je sporočilo, ki so ga okoljevarstvenikom tako lahko poslali le preko medijev.

V lokalnem okolju projektu po ureditvi zapleta z Rogoškim gozdom javno nihče ne nasprotuje, anketa, izvedena med občani Hoče-Slivnica pa je pokazala kar 88 % podporo projektu. Vrnjenih je bilo 1.400 glasovnic, volilnih upravičencev v občini pa je 9.500.

Medtem naj bi bilo povpraševanje za 400 delovnih mest v lakirnici Magne v Hočah veliko; že pred uradnim razpisom naj bi dobili okrog 2000 povpraševanj.