Vsak je sam svoje žice kovač

Matej Hrastar
0

Begunska kriza je z novim tednom dobila nove razsežnosti. Avstrija, ki je do nedavnega tiho sprejemala begunce in jih pošiljala proti Nemčiji, je v torek prvič napovedala možnost postavitve žičnate ograje na meji s Slovenijo. In to le dva dneva po tem, ko so se najbolj prizadete članice na balkanski poti dogovorile za sodelovanje. V bistvu pa je Avstrija le naslednja v vrsti držav, ki ena za drugo sporočajo, da same ne obvladajo več pritoka beguncev.

Na slovensko pobudo so se v nedeljo v Bruslju sestali predstavniki enajstih držav (8 članic EU + 3 nečlanice) in Evropske unije. Glavni namen je bil olajšati pritisk na posamezne države in izboljšati komunikacijo med njimi.

Slovenija priznava nemoč

Po eni strani je Slovenija znova odigrala vlogo nebogljenega šolarčka, ki težav s sošolci ne zna rešiti sam in neprestano cuka za krilo učiteljico. Morda je tudi zato premier Cerar srečanje začel z ostro izjavo, da lahko ta kriza, če ne bo medsebojne solidarnosti, pomeni konec Evrope. Mimogrede, o izjavi so več poročali tuji kot slovenski mediji.

Končni rezultat srečanja je program v 17 točkah, ki naj bi naslovil težave s katerimi se prizadete države soočajo. Slovenija bo prejela pomoč v 400 policistih iz drugih držav, kapacitete begunskih centrov po celotni poti naj bi se povečale za 100 000. Cerar je že prejšnji teden spregovoril o »tehničnih ovirah« na meji, kar je blag izraz za ograjo.

Po eni strani je Slovenija znova odigrala vlogo nebogljenega šolarčka, ki težav s sošolci ne zna rešiti sam in neprestano cuka za krilo učiteljico.

Previdnost je mati modrosti

Predsednik evropske komisije Jean–Claude Juncker se je v evropskem parlamentu naknadno kritično odzval na dejstvo, da je do sestanka sploh moralo priti. To opozorilo v glavnem leti na našo južno sosedo, tudi Slovenija pa ni med državami, ki tečejo najhitreje, če si sposodimo Luksemburžanovo primerjavo.

Najbolj zadovoljen je v tem trenutku madžarski predsednik vlade Viktor Orban. S postavitvijo ograje se je izognil težavam, a hkrati na sosede preložil svoj del bremena. Kar ni v skladu z evropsko solidarnostjo. So pa njegova poteza in njene posledice lahko dokaz, da so v kritičnih situacijah odločne poteze veliko boljše kot poglobljeno razmišljanje o rešitvah. Evropa za zdaj te odločnosti ne kaže, marsikateri voditelj pa si želi, da bi pravočasno ravnal enako kot Madžari.

»Ne razumejo, kaj je to Schengen«[1]

Vsi skupaj se moramo zavedati, da je trenutni begunski val del širšega globalnega problema in da gre za dogajanje, ki bo v celoti spremenilo podobo Evrope. Zelo verjetno so reke beguncev z Bližnjega vzhoda le napoved migracij, kakršne nas po drugih poteh in v drugačnih oblikah čakajo v naslednjih desetletjih.

S tem bo na preizkušnji tudi koncept nacionalnih držav, ki ga Evropa pozna poldrugo stoletje. Pred tem nas čaka še precej korakov iz varne udobnosti polstoletnega evropskega miru. Tudi prostega pretoka blaga, ljudi in storitev smo se v desetletju tako navadili, da pozabljamo, da imajo meje svoj namen. In ob tem živčni odzivi ljudi na obeh polih postanejo razumljivejši. 

[1] Novinarka RTV Slovenija Jelena Aščič ob poročanju s terena, 27.10.2015.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime