Spremembe medijske zakonodaje jezijo levo sceno. In Ljudmilo Novak

Uredništvo
23

Trije medijski zakoni, javna obravnava katerih se po tednu dni izteče v sredo, pričakovano dvigujejo prah predvsem v levem delu politične, medijske in profesorske srenje.

Nekoliko presenetljivo, ali pa tudi ne, se je iz Bruslja ponovno oglasila evropska poslanka Ljudmila Novak s stališčem, kakršnih smo zadnje čase od nje že vajeni in ki bolj kot njene politične kolege vedno znova razveseljuje vladne nasprotnike na levici. 

Čeprav se v besedah Novakove kdaj tudi kristalizira za desnico neprijetna grenka resnica, pa je tokrat v celoti ustrelila mimo, ugotavljamo v komentarju uredništva. Zakaj, preberite na koncu prispevka, še prej pa se seznanite s stališči nekaterih drugih akterjev do predlaganih zakonskih rešitev.

Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden v javno obravnavo poslalo spremembe medijske zakonodaje, ki spreminjajo Zakon o medijih, Zakon o STA in Zakon o RTV Slovenija teden dni pred tem pa še Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah. Te med drugim predvidevajo, da se bodo trije odstotki zbranega RTV prispevka po novem namenili za delovanje STA, dodatnih pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Izpad dohodka naj bi RTV nadomestila s povečanim oglaševanjem.

Zakoni med drugim spreminjajo določanje glasbenih kvot na slovenskih radiih, način imenovanja nadzornikov in vodstva STA ter ustanavljajo sklad za financiranje slovenske televizijske produkcije, za katerega bi približno 25 milijonov evrov pobrali od slovenskih telekomunikacijskih operaterjev. Podrobnejši članek o zakonskih predlogih najdete tukaj.

Na predloge zakonov pa se že vrstijo tudi prvi odzivi, tako iz vrst politike kot domače in tuje stroke.

Joveva: Neodvisni mediji so temelj demokratične družbe

Evropska poslanka Joveva v svojem odzivu opozarja, da je javni medijski servis steber vsake demokratične družbe. Opozarja tudi, da je nesprejemljivo, da se na tak način zadeve spreminjajo in da se želi poseči v njihovo delovanje oziroma si jih podrediti, tako kot oni želijo in potem posledično financirati tudi medije, ki so njim blizu.


Novak: Zakonodajne spremembe naj se zgodijo v sodelovanju z novinarsko in medijsko stroko

Na pomen medijev za demokracijo opozarja tudi evropska poslanka Ljudmila Novak. Ob tem poudarja, da so spremembe medijske zakonodaje v času, ko se svet vrti s svetlobno hitrostjo priporočljive in da so željo po njih že izrazili tudi vidni slovenski novinarji. Vendar pa pričakuje, da se te zgodijo zgolj v sodelovanju z novinarsko in medijsko stroko.

Dejstvo je, da sta si politika in novinarstvo večinoma na nasprotnih bregovih, kar je tudi osnovno demokratično načelo delitve oblasti. A v sodobnih in razvitih demokracijah, kjer je samorefleksija vrednota in ne šibkost, politika stremi k neodvisnemu novinarstvu in ne njegovemu podrejanju,” dodaja Novakova.

Novakova ugotavlja, da sta vlogi RTV Slovenija in Slovenske tiskovne agencije (STA) vitalnega pomena za slovensko demokracijo, čeprav je že nekaj časa jasno, da se RTV Slovenija zaradi svojega obsega težje prilagaja izzivom sodobnega časa. “A pri tem želim odločno zavrniti kakršenkoli poseg v avtonomnost novinarstva na RTV Slovenija,” pravi.

Nadalje se sklicuje na program predsedovanja Svetu EU, ki ga je podpisala tudi Vlada RS in kjer jasno piše, da “pluralistični, neodvisni in verodostojni mediji v vlogi varuha in nadzornika demokracije predstavljajo temelj vsake pravne države.”

Zato bi bilo po njenem prepričanju “najmanj neodgovorno, če bi Vlada Republike Slovenije te besede že čez dober mesec dni od podpisa poteptala s spremembo medijske zakonodaje, ki bi neodvisnost slovenskih medijev zlomila.”

Zaskrbljenost izraža tudi EBU

Svojo zaskrbljenost nad predvidenimi zakonskimi spremembami je izrazil tudi direktor Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Noel Curran. Ta je v pismu premierju Janezu Janši izpostavil, da je bila javna RTV v zadnjih mesecih deležna številnih sovražnih in pogosto neutemeljenih komentarjev.

Vendar pa med ljudmi uživa visoko zaupanje in tako kot preostali javni mediji po Evropi potrebuje ustrezno, stabilno in predvidljivo financiranje, ki bo služilo vsem segmentom družbe in ponujalo programe za vse skupine in manjšine z visoko stopnjo zavzetosti in strokovnosti.

Tako predstavnik EBU kot ostali slovenski kritiki opozarjajo tudi na prvoten nesprejemljivo kratek (enotedenski) rok javne obravnave tako pomembnih zakonov, ki pa ga je ministrstvo zdaj že podaljšalo do konca avgusta.

Aktiv novinarjev IP TV Slovenija: Že dlje časa se soočamo s finančno stisko

Odločno proti spremembi zakonodaje so v aktivu novinarjev informativnega programa RTV Slovenija, kjer opozarjajo, da se njihove ekipe že dalj časa soočajo s finančno stisko, zaradi katere so manj prisotni na terenu.

Ob omejitvah službenih potovanj se jim krčijo tudi sredstva za informativni program in oddaje. Prepričani so, da se bo z novimi zakonskimi predlogi še poslabšal položaj zaposlenih v škodo javnosti in pravice do obveščenosti. Zato podpirajo vodstvo v prizadevanjih, da se zakonodaja v škodo RTV ne sprejme.

ZNP: Znižajte davčna bremena

Manj kritični do zakonov so v Združenju novinarjev in publicistov. Ti izpostavljajo, da bodo dodatna sredstva močno koristila Slovenski tiskovni agenciji, ki je sedaj preveč odvisna od komercialnih nalog, medtem ko bi RTV nekoliko bolj tržna usmeritev koristila. Ob tem dodajajo, da je za druge medije pravzaprav vseeno, kako pridejo do dodatnih sredstev, saj gre v vsakem primeru za javni denar.

Ob tem državo pozivajo, da bi za medije največ naredila z zmanjšanjem oziroma ukinitvijo davčnih bremen.

V ZNP podpirajo tudi predlog, da se pravica do popravka uskladi s kazensko zakonodajo in zajema le še popravljanje neresničnih dejstev, ne pa podajanju lastnih mnenj ter predlog za večjo transparentnost lastništva in financiranja medijev. Želijo pa si tudi, da bi bil status novinarjev podoben statusu samostojnih kulturnih delavcev. Celotno mnenje ZNP o predlaganih zakonskih spremembah je dostopno tukaj.

O kakšni »neodvisnosti slovenskih medijev« govori Ljudmila Novak?!

Stališča politikov, novinarjev, profesorjev … levega politično-nazorskega kroga do napovedanih sprememb medijske zakonodaje so predvidljiva in pričakovana, saj vsem najbolj ustreza status quo, s katerim, tudi na račun obveznega “medijskega davka”, vzdržujejo premoč v slovenski medijski krajini.

Bolj zanimivo je ponovno oglašanje evroposlanke NSi Ljudmile Novak, ki s svojimi izjavami ostaja hvaležna avtorica udarnih vrstic desnosredinski vladi nenaklonjenih medijev. V njenih besedah sicer lahko prepoznamo za politiko neznačilno avtonomnost in iskrenost, a hkrati tudi kanček vztrajne kljubovalnosti, ne samo predsedniku vlade, temveč tudi njeni stranki, ki je, drugače, kot si je želela sama, omogočila Janši vrnitev na oblast.

Novakovi izraženih stališč sicer ne moremo očitati, vse dokler jih ne postavimo v slovenski medijski in splošni družbeni kontekst. Novakova namreč nastopa, kot da je slovenska demokracija že vstopila v svoje zrelostno obdobje, kjer demokratične institucije vzdržujejo potrebno pravičnost in ravnovesje družbenega reda.

Slednje ne velja na številnih področjih, še posebej pa ne za medijsko krajino, ki je že praktično od samega začetka izrazito nepluralna in nagnjena v levo, vključno z nacionalno radiotelevizijo, ki si tovrstne nagnjenosti ne bi smela dovoliti.

Prav zato njen celoten tekst pade na premisi o spremembi medijske zakonodaje, ki bi “neodvisnost slovenskih medijev zlomila.” Nikakršna sprememba namreč ne more zlomiti nečesa, kar pri večini glavnih medijev ne obstaja. In spisati celoten traktat na napačni osnovi pomeni, da so vse izhajajoče misli zgrešene, neustrezne, nerelevantne.

Napovedane spremembe medijske zakonodaje so, sploh glede na pričakovanja skorajda polovice državljanov, ki si želijo korenitejšega posega v način davkoplačevalskega financiranja javne RTV, v resnici minorne. Če javna hiša res ne more preživeti z 8 % manj davkoplačevalskih sredstev, oziroma teh pridobiti na trgu z ohlapnejšimi omejitvami oglaševanja, ni rešitev v zamenjavi vlade, temveč v zamenjavi očitno nesposobnega vodstva/menedžmenta.

Ti prej minimalistični kot radikalni posegi v medijsko zakonodajo hkrati na temeljne probleme slovenske medijske krajine nimajo resnega vpliva, niti v pozitivnem niti v negativnem smislu.

Ena redkih potencialno spornih sprememb je prenos imenovanja nadzornikov Slovenske tiskovne agencije iz parlamenta na vlado. A tudi tu se je, glede na preteklo prakso, za vprašati, kakšna je pravzaprav razlika in ali potrebno politično neodvisnost STA res zagotavlja že zdajšnja ureditev.

Res je tudi, da bi javna obravnava omenjenih zakonov lahko trajala nekoliko dlje od minimalnih zakonskih časovnih rokov in ta se bo po zadnjih informacijah že podaljšal. Kljub vsemu temu pa je dramatiziranje, ki smo mu priča sedaj, odveč in v resnici zgolj še ena posledica srditega političnega boja z vsemi sredstvi, ki smo mu priče odkar je po Šarčevi zaslugi oblast prevzela desna sredina.

Doniraj

23 KOMENTARJI

  1. Ja človek še že sprašuje, če je Novakova pri dobrem “zdravju”. Nekaj je z njo močno NAROBE.

    Javno bi jo vprašala, kako, da se je vključila v stranko Krščanskih DEMOKRATOV ?

    Sedaj se je pokazala v pravi LUČI. Pri vseh stališčih je vsklajena s Tanjo Fajon iz SD in z Jovevo iz Šarčeve stranke. Ali je možno, da se človek tako spremeni.

    Mislim, da je večja verjetnost, da je prej le HLINILA in se predstavljala, kot da je Krščanski DEMOKRAT. Člani bi morali zahtevati, da jo izključijo iz SVETA STRANKE – NSi.

    Peterle nam ni delal take sramote v Bruslju, kot Novakova. Dobila je mesto v EPP, glasuje pa tako, kot KOMUNISTI.

    Novakova, IZDALA ste svoije VOLILCE !

  2. Novakova se že dalj časa predstavlja kot podaljšek levih trobil in ponavlja identične nebuloze, kot smo jih vajeni od bolj zakrknjenih levičarjev.. žal ne morem olepševati.

    Oba z Janšo, pa sta družno s svojim nezrelim konfliktom v času njene kandidature za predsednico postavila na noge lik Šarca. Brez njunih bedarij, bi imel slednji precej manjši naskok na parlsment.

    Čas bi bil, da se Novakova vpraša, ali so ti njeni izpadi odraz vedenja odrasle zrele osebe. Ne vem no. Meni pač ne, če pa je njen namen 5minut medijske pozornosti, pa naj jo ima.

  3. Pustimo ideologijo ob strani in novinarsko delo. Posvetimo se RTV SLO kot edinemu mediju, ki je še vedno v 100% lasti države Slovenije.
    RTV SLO še vedno posluje tako, kot v dobrih zlatih časih samoupravnega socializma, ki je neslavno propadel z bankrotom Jugosavije in seveda tudi Slovenije. Bankrot je povzročil demokratizacijo in posledično tudi osamosvojitev Slovenije.
    Edini preživeli dinozaver iz tistega obdobja je ostala RTV SLO.
    Ta posluje še vedno po tradiciji iz zlatih časov, ko je bila organ SZDL, torej družbeno koristna inštitucija, ki preprosto mora biti, pa naj stane, kar stane. No, tudi njena vloga je morala biti povšeči najdemokratičnejši SZDL. Pa pustimo to ob strani in se posvetimo ekonomiji.
    Zlata doba samoupravnega socializma je minila zaradi ekonomskega kraha, zaradi bankrota, ta pa je nastal zato, ker pač tak družbeni sistem ni obstojen, samozadosten.
    In RTV SLO prav gotovo ni bila takrat in ni sedaj. Posluje tako kot zlati socializem: več troši, kot daje.
    Ni potebno na tuje, kar doma si poglejmo, koliko ur edela vloži RTV SLO na urao programa in koliko ur dela vložijo ostale RTV. Recimo imperij 24 ur.
    Primerjava bo grozljiva in pokazala bo, kako neracionalen je samoupravni socailaizem in spoznali bomo, zakaj ga je vzel vrag.
    Postavilo pa se nam bo vprašanje: ali smo pripravljani vzdrževati dinozavra v naši družbi in privoščiti delavcem naše edine RTV SLO, da se kopljejo v raju samoupravljanja?
    Povprašati bo potrebno tudi EBU kaj meni otem!

  4. Bilo je še pred leti, ko je gospa Novakova obiskala naš kraj. Takrat smo bili vsi navdušeni nad njenimi besedami.
    Potem pa se je zgodil preobrat.
    Zakaj, bodo vedeli politični analitiki, jaz (mi) ne vem (o).
    Bi ta preobrat raziskali>?
    Ko jo poslušamo danes, to ni več ISTA ženska, ki nas je navduševala.
    Danes jo vidim bolj kot ”milico”, ki jo je aktivirala levica, da že vnaprej kriči to, kar potem levica reče.
    Kaj na te njene spremembe rečejo pri njej doma? V stranki?
    Kaj rečejo njeni morebitni prijatelji, če jih sploh (še) ima?
    ko jo poslušam(o), se upravičeno sprašujemo;: ”Za koliko si se prodala?”

  5. Žalostno, da imamo takšne “hinavske duše” tam kjer bi najmanj pričakovali. Novakova je polna sovraštva in takšni ljudje so zelo nevarni, da delujejo v soseščini, kaj šele v državni politiki!!

  6. Dejstvo je, da je nesorazmerno kratek rok za javno razpravo glede obsežne prenove medijske zakonodaje nesorazmerno kratek. In če ne bo podaljšan, pač gre za nižanje standardov vključevanja družbe v nastajanje zakonodaje. Ali je res taka težava, da se javna razprava podaljša vsaj do sredine avgusta? In ja, na tem mestu se je treba pač strinjati s kritikami.

  7. Res je smešno, ko nam državni uslužbenci z RTV Slovenija vselej, ko se počutijo ogroženi, pokličejo pred mikrofone in kamere “utelešenje stroke” v personifikaciji enega in edinega prof. dr. Marka Milosavljevića s FDV kot vselej odvetniško razpoložljivo, nemara edino in celo najvišjo strokovno referenco na področju novinarstva in medijev v RS. Pri čemer je novinarjem prijazni gospod najbrž vse od diplome služil svoj kruh izključno le kot asistent, docent in prof. na FDV (oz. FSPN), se pravi, da je brez vsakršnih kariernih trdih in otipljivih osebnih izkušenj v resnični novinarski in medijski vsakdanjosti.
    Nič manj ni smešno-žalostno, ko nam državni uslužbenci z RTV Slovenija postrežejo tudi z na videz verodostojnimi izjavami domnevno mednarodno uglednih medijskih ekspertov in funkcionarjev različnih in brezštevilnih cehovskih organizacij. Ti čudežno bliskovito hitro “zapopadejo” bistvo kar celega zakonodajnega svežnja, in to v slovenskem jeziku, ter spregovorijo natanko tako, kot je našim državnim uslužbencem (njihovim spraševalcem) po volji in všeč.
    Vedno se vprašam ob takih medijskih manipulacijah s selektivno izrezanimi in zmontiranimi izjavami tujih novinarskih ekspertov, kateri čudežni prevajalnik “umetne inteligence” so tujci uporabljali pri prebiranju zakonskih besedil v slovenskem jeziku, ko pa jih še njihovi slovenski kolegi v veliki večini niso sposobni v celoti prebrati in enoznačno razumeti.
    In vse bolj se mi dozdeva, da pokroviteljski imenitneži iz mednarodnih novinarskih in agencijskih združenj povedo le tisto, kar jim je bilo iz slovenskih “prijateljskih logov” tendenciozno in aktivistično sporočeno. Ni namreč znano, da bi ti “vrhunski” novinarski profesionalci ter menda celo legalni in legitimni zastopniki mednarodnih cehovskih organizacij kdaj upoštevali temeljno načelo in vodilo novinarskega profesionalizma:
    Kaj pa pravi druga stran?
    Kaj pravijo predlagatelji zakonodaje?
    Kaj pravijo v vrstah slovenskih alternativnih novinarskih organizacij?
    Odmevov neposredno vpletenih in prizadetih z druge ali celo tretje strani ti mednarodni funkcionarji novinarskega ceha nikoli niti ne poskušajo pridobiti niti upoštevati pri svojih samovšečno pokroviteljskih, puhlih in praznih sodbah in obsodbah.
    Ko tako neposredno doživimo očitno lenobo, neprofesionalnost in nekompetentnost s strani najvidnejših predstavnikov mednarodnih novinarskih organizacij, tiskovnih agencij in drugih interesnih združenj, se pravzaprav ne smemo čuditi nad neprofesionalnostjo, neobjektivnostjo, nekorektnostjo, politično in strokovno pristranskostjo ter aktivistično tendencioznostjo naših predstavnikov “četrte veje oblasti” oz. “družbenopolitičnih delavcev” iz vrst DNS oz. izmed podpisnikov deklaracije 571 iz leta 2007. Po starem bi rekli: “Gliha skup štriha!”

  8. Če se v Novi Sloveniji od Novakove ne ogradijo in jo ne vržejo z vseh list za naslednje volitve potem bom žal prisiljen zaključiti, da je NSI zgolj desni podaljšek Kučanovega prsta.
    In prisiljen bom voliti Janšo, kljub temu, da se v marsičem z njim ne strinjam.
    Že od glasovanja proti poljskemu čiščenju komunističnih sodišč sem jo imel na sumu, da je sodelavka UDBE, njen današnji čivk pa to z gotovostjo potrjuje.

  9. Nekajkrat sem že opozarjal, da Ljumila Noakova ni tisto, za kar se predstavlja, vendar so bila moja opozorila vedno sprejeta na nož. Doživljal sem celo očitke, da z njo rušim politične sorodnike.

    Meni po eni strani deluje Novakova kot bi bila Novi Sloveniji podtaknjena, po drugi strani pa vsekakor drži, da je to stranko uporabljala le za lastne interese. V drugo je bila zaradi svoje vsiljivosti izvpljena v evropski parlament, odkoder bo šla v pokoj s pokojnino, o kateri bodo lahko vsi ostali člani NSi le sanjali.

    Pomik NSi v levo, ne v sredino, je njena zamisel in delo, ki je stranki zelo škodilo. Če se stranka ne bo vrnila h koreninam krščanske demokracije, se ji slabo piše. Namesto da bi NSi segala po 15% sdežev v parlamentu, se ji utegne zgoditi, da se bo borila za prestop parlamentarnega praga. In to je krivda Ljudmile Novakove in njenega kroga somišljenikov, s katerimi se je obdala.

    Levičarjev in levih strank imamo že itak preveč.

  10. Gospa Ljudmila lovi v levem bazenu v želji, da pridobi volivce. Njene poteze so kontraproduktivne, ker bodo doslej zveste ribice odplavale proč od NSi. Ženska je ambiciozna, kar ni nič slabo, bolestna ambicioznost pa škoduje ideji sami. Tole prerivanje med pomladniki je velika škoda že veš čas kar rojevamo demokracijo. Levičarji imajo več babic ob porodni mizi, ampak, vse močno pritisnejo, ko gre zares. Imajo skupni cilj. Tukaj vidim le Janšo kot konsistentnega politika, ki že veš čas govori in dela kot dela, zvest sam sebi in to mnogi nagradijo. Seveda pa tak kot je sprošča na levi sovraštvo, na desni pa ljubosumje.

  11. Ljudmila Novak je bila goreča zagovornica zaprtja udbovskih arhivov.

    Zaradi njene vztrajne medijsko podprte inerevencije je padel tudi referendum.

    Je bil ta njena aktivnost v skladu s politiko NSi – krščanski demokrati, čeprav so bili ravno kristjani med vojno in po vojni najbolj številne žrtve režimskih služb, kakršna je bila udba?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime