Vroča tema z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem: "Evforije dela slovenske politike ob zmagi desnice v Italiji ne razumem."

Tudi jaz ne.

Nekoč sem se pogovarjal z nekim očitno dobro preskrbljenim slovenskim parom iz Trsta.

Ne vem zakaj je mož začel na vsa usta hvaliti komunizem in me začel prepričevati, kako smo lahko srečni, da smo imeli Kučana.

Njegovo modrovanje sem lahko prekinil le tako, da sem mu dejal, da očitno govori tako, ker ni niti en dan živel pod komunizmom in da se italijanski fašizem po zločinskosti niti v sanja ne more primerjati s slovenskim komunizmom.

Nehote smo v odnosih do Italije in Avstrije vsi žrtve 80 letne komunistične propagande, ki je pa njabolj škodila Slovencem v Italiji in Avstriji.

Noben Slovenec ni zaradi narodnostnega pregajanja pobegnil iz Italije ali Avstrije v Slovenijo, čeprav bi bil sprejet z vsemi častmi in bi se nanj tudi kmalu pozabilo.V nasprotni smeri jih je pa kar precej odšlo.

Morda bi kazalo raziskati, koliko ljudi na slovenski Primorski si služi kruh v Italiji, koliko jih uuživa italijansko pokojnino, pridobljeno v normalnih in čudnih okoliščinah, in koliko Primorcev je v zadnjih izdihljajih gnile Jugoslavije na lastno željo sprejelo tudi italijansko državljanstvo.

Po drugi strani pa poznam tudi nekaj Slovencev, ki je po hitrem postopku pridobili nemško državljanstvo s sklicevanjem na nemško državljanstvo, ki so ga pridobili z rojstvom med letom 1941 in 1945, ki jim ni bilo nikoli preklicano.

Zaenkrat ni potrebno zganjati nobene panike in sovražnosti do Melonijeve, ampak počakati, da bo jasno, kam se bo obrnila. Potrebno pa je biti previden in ne naiven, nobena italijanska stranka ne mara tamkajšnjih Slovencev. Zato tudi kakšni naši izlivi "ljubezni" do nje niso potrebni. V glavnem pa se slovenske vlade, zlasti leve, prav malo brigajo za naše zamejske manjšine.

Slovenija mora storiti to, kar Jugoslavija ni hotela. Zahtevati mora odprtje Italijanskih arhivov od 1. 1920 naprej. Raziskati je potrebno sodelovanje fašistov in komunistov, raziskati je potrebno fojbe. Se mi zdi, da bo enako kot pri nas tudi tam, med nekaterimi zločinci ogromno število povsem nedolžnih žrtev, med njimi tudi mnogi Slovenci. Samo pomislimo, koliko Slovencev je iz komunističnega raja zbežalo v Italijo. Če bi bili vsi Italijani tako grozni, to ne bi bilo mogoče. Od Tanje Fajon ni pričakovati da bo zmogla izstopiti iz svojih ideoloških okopov, potrebno bi bilo prav to. Dokler se ne razišče zločinov fašistov in komunistov, se Slovencem v Italiji slabo piše. Vedno znova in znova so Slovenci označeni kot najhujše komunistične zveri, Italijani in njihovi fašisti pa kot najbolj nedolžne ovčke in seveda zmagovalci druge svetovne vojne. Italijanska diplomacija je vrhunska, močno dvomim, da ji bo naša zunanja ministrica kos.

Ko govorimo o fašizmu v Italji, moram spregovoriti tudi o komunizmu v Sloveniji.
Kdo je naredil več škode zamejskim Slovencem?
Odgovor na to vprašanje je potrebno poiskati na južnem Titolskem. Tam živi močna avstrijska manjšina, ki s eohranja, če že ne krepi. Vprašati s eje potrebno zakaj?
Avstrija, kot zaščitnica svoje manjšine je bila po 2. svetovn vojni demokratizirana in je z demokratičnimo standardi varovala svoji manjšino.
Sloveska manjšina v Italiji pa je buila nenehano na tarči komunistov Tis os manjšino razdelili, razcepili.Ko so se manjšini pridružili še optanti, se je razkol samo še povečal.
Mnogi Sloveci so kmetje, trgovci ali celo podjetniki. Ko so videli, kaj počno komunisti s kapitalisti, kulaki in trgovskimi barabami v Sloveniji, so se raje opredelili za Italijane ij tako smo izgubili dobršen del manjšine.
Malikovane Tita je tudi obrosilo sadove raznarodovanja.
Naj hujši udarec slovenski manjšini pa je zadala Udba. Udba še sedaj kraljuje v Trstu in Gorici.
Posledica napaačnega ravnanja Slovenije je osip slovenske mansjšine.
Sem tud delno Primorc. Kje so tisti časi, ko so Primorci z žarom citirali Gregorčiča. Ta jih jeohranil, ta je bil vodlo, da so se zavedali svojega Slovenskega rodu. Sedaj pa so komunisti Slovencem vsilili Tita. Tito jih je ohranil. Mnogi so se izselili v Ljubljano, domačije pa prepustili jugovini, tako da so Gorica inostali kraji postali zatočišče upokojenih oficirjev JLA, carinikov in miličnikov pomešanih z udbovi in kosovci. Še huje pa je onkraj meje.
To ni Primorska, kakršna je bila med vojno, ko so Primorci verjeli v svobodo.

Razumljivo ni pričakovati, da bo Melonijeva naklonjena slovenski manjšini. Zagotovo ji ne bo dala takšnih privilegijev, kot jih uživata dve avtohtoni manjšini pri nas. Sploh je takšna slovenska republiška širokogrudnost še v času Jugoslavije, do številčno neznatnih manjšin, svetovni unikum. Če so si tedaj slovenski komunisti in posebej Kardelj obetali, da bodo takšnemu zgledu sledile vlade v Italiji in Avstriji so se zelo motili. Hrvaški komunisti so bili že tedaj pametnejši in nacionalno zavednejši,, manjšinam v Istri in Medžimurju niso delili izjemnih privilegijev. Kar je danega je izjemno težko odvzeti, Slovenija pri avtohtonih manjšinah ne more izvajati politike recipročnosti, kar bi bilo sicer povsem normalno in prav.
Pač pa z več prizadevnosti naše diplomacije lahko vsaj preprečimo poslabšanje položaja oz jemanje pravic zamejskih Slovencev. Ker za Melonijevo zamejski Slovenci niso pomembni in zato tudi ne kaj dosti moteči ni pričakovati, da se ne bo posebej trudila za jemanje že doseženih pravic.
Z vsem spoštovanjem do zgodovinarja Podberšiča in naklonjenosti, ki jo čutim do naših manjšin v tujini, menim da so desnosredinski državljani Slovenije upravičeno zadovoljni z zmago Melonijeve. Ta zmaga daje upanje za ohranitev Evrope z učinkovito zaščito pred sedaj neovirano invazijo migrantov v Italijo in naprej po celi Evropi.
Senatorka Tatjana Rojc je nedvomno levičarka, če bi živela pri nas bi poleti bodisi protestno kolesarila, ali pa se udejstvovala pri 8. marcu oz podobnih organizacijah levičarske t. i. civilne družbe. Sploh so manjšinski levičarski politiki predvsem italijanski oz. avstrijski levičarji in komajda še malce Slovenci, podobno kot g Sturm na avstrijskem Koroškem.
Trdni nosilci slovenske narodne zavesti v Italiji in Avstriji so samo desno sredinski krščanski politiki.

.

Žal mi je, kadar ostajamo tako ozki in zaradi simpatij do nasprotovanja woke in lgbt ideologiji spregledamo, da, prvič, Melonijeva ni sama v tej stranki, temveč so v njej tudi močni nasprotniki Slovencev v Italiji (ja, fašisti), in drugič, da ne gre za nobeno nasedanje bruseljski agendi, ampak za upravičen, z zgodovinskim vedenjem utemeljen strah oz. vsaj previdnost. Gospa M je morda povsem korektna in bi se sama lahko z njo v marsičem strinjala, vendar si ne pustim tega lažnega občutka zmagoslavja. Tudi mi na desni moramo vedet kam pes taco moli in ne delat zgodovinskih napak.

Oznaka "evforija" se mi v tej zvezi zdi pretirana. Čestitke ob zmagi so pač stvar bontona.

Vsakemu Slovencu je jasno, da nas Italijani ne marajo preveč, vendar to ni izključno povezano s fašizmom.

Volitve so vedno in samo interna zadeva državljanov neke države. Biti razočaran, biti navdušen je brezpredmetno v bistvu nefer do ljudi, ki so izbrali zaradi svojih razlogov, pričakovanj, svoje vizije države.
V zahodni družbi smo priča politiki urejanja države in vzporedno spreminjanja civilizacije same. Urejanje države je lahko menjati, če je napačno, spreminjanje civilizacije je nepovratna sprememba. Meni nepovratne spremembe povzročajo skrbi.

Odlično! Nujno poslušat!

Nam je nevaren levi, ne italijanski fašizem.

Gotovo je precej odvisno tudi od Slovenije. Če se bomo odzvali napadalno, bomo nazaj dobili isto. To je Melonijeva že pokazala Leyenovi in Macronu. Počakajmo in bomo videli.
Nobena juha se ne poje tako vroča, kot ser skuha.

Za gospoda dr. R. Podbersiča - SEVEDA VEM, ZELO AKTIVEN
IN PRIZNAN ZGODOVINAR JE.
Njegova mnenja SO POTREBNA VSE POZORNOSTI.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.

Profesor R.Podberšič je nasedel bruseljski propagandi. Melonijeva nma nič s fašizmom in "proti" Slovencem" v Italiji ni še nič žalega storila. Označujejo jo kot "skrajno" ( skrajno od kod in kam?) desničarko, v resnici je pa samo proti nasilju woke in LGTB ideologije s tem, da je poudarila vrednote na katere smo v teh zadnjih dveh desetltjih pozabili.