Vroča tema z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem: “Evforije dela slovenske politike ob zmagi desnice v Italiji ne razumem.”

SlovenijaVideo

Luka Svetina

Komentarjev: 35


Tokratni gost v oddaji Vroča tema na Domovini, ki jo vodi Luka Svetina, je bil zgodovinar prof. dr. Renato Podbersič, Primorec iz Nove Gorice, ki je zaposlen na Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, hkrati pa je asistent za novejšo zgodovino na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Podbersič, ki preučuje totalitarizme 20. stoletja na Slovenskem, prvo svetovno vojno, holokavst in preganjanja Judov v širšem srednjeevropskem prostoru, je spregovoril o zmagi italijanske desnice na nedavnih volitvah in njenem problematičnem odnosu do slovenske manjšine v Trstu in okolici.

Če je demokratizacija v 90. letih v Sloveniji pripeljala do povezovanja čez zahodno mejo, pa zmaga skrajne desnice v Italiji pomeni korak nazaj. Italija procesa defašizacije nikoli ni izvedla, Bratje Italije s svojim besednjakom pa so produkt tega problema, meni Podbersič, ki se med drugim spominja tudi Borisa Pahorja, ki bi po Podbersičevih spominih dejal, da se bo potrebno postaviti na okope za obrambo pridobljenih pravic slovenske manjšine.

Povezani članki

35 komentarjev

  1. Profesor R.Podberšič je nasedel bruseljski propagandi. Melonijeva nma nič s fašizmom in “proti” Slovencem” v Italiji ni še nič žalega storila. Označujejo jo kot “skrajno” ( skrajno od kod in kam?) desničarko, v resnici je pa samo proti nasilju woke in LGTB ideologije s tem, da je poudarila vrednote na katere smo v teh zadnjih dveh desetltjih pozabili.

      • Cakte no! Ce Putin pravi, da so zahodno od Dona vsi fasisti, pa Kucan jih tudi vidi povsod okoli sebe, potem bo nekaj na stvari.
        Sicer noben ziv tistega davnega fasizma direktno ne pozna, poznamo pa te, ki zase trdijo, da so antifasisti. Potemtakem je kar v redu biti fasist.

  2. Za gospoda dr. R. Podbersiča – SEVEDA VEM, ZELO AKTIVEN
    IN PRIZNAN ZGODOVINAR JE.
    Njegova mnenja SO POTREBNA VSE POZORNOSTI.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.

  6. Volitve so vedno in samo interna zadeva državljanov neke države. Biti razočaran, biti navdušen je brezpredmetno v bistvu nefer do ljudi, ki so izbrali zaradi svojih razlogov, pričakovanj, svoje vizije države.
    V zahodni družbi smo priča politiki urejanja države in vzporedno spreminjanja civilizacije same. Urejanje države je lahko menjati, če je napačno, spreminjanje civilizacije je nepovratna sprememba. Meni nepovratne spremembe povzročajo skrbi.

  8. Žal mi je, kadar ostajamo tako ozki in zaradi simpatij do nasprotovanja woke in lgbt ideologiji spregledamo, da, prvič, Melonijeva ni sama v tej stranki, temveč so v njej tudi močni nasprotniki Slovencev v Italiji (ja, fašisti), in drugič, da ne gre za nobeno nasedanje bruseljski agendi, ampak za upravičen, z zgodovinskim vedenjem utemeljen strah oz. vsaj previdnost. Gospa M je morda povsem korektna in bi se sama lahko z njo v marsičem strinjala, vendar si ne pustim tega lažnega občutka zmagoslavja. Tudi mi na desni moramo vedet kam pes taco moli in ne delat zgodovinskih napak.

    • ga. Vera, se strinjam z vašim mnenjem ampak dejstvo pa je, da imamo pripadnike in častilce bivšega komunističnega sistema kar sami v parlamentu. Pa ni ravno slišati, da bi bila to kakšna grožnja za Slovence. Potem težko že vnaprej očitamo Melonijevi glede fašizma. Dokler sami ne počistimo pred lastnim pragom, je nekorektno očitati isto stvar drugim.
      Drugače je pa Melonijeva v svojem programu na najvišjih mestih postavila zaščito družine in klasičnih krščanskih vrednost. Težko bo potem dopustila neke fašistične težnje do manjšine, s katero ni nekih problemov (protesti, agresija, …).

    • Fašizem se je povzpel za časa Musolinija.
      Musolini pa je bil podobnih idej, kot naša Levica.

      Vendar je naša Levica mnogo HUJŠA od Musolinija. Naša Levica podpira lenuhe in ne delavcev in niti družine. Družini in delavcem, pa je bil Musolini naklonjen.
      Musolini je imel DELO, kot vrednoto in se je tudi sam pridružil delavcem, ko so želi in mlatili pšenico. Vedel je, da kruh pridelajo le pridne roke, ko sejejo žanjejo, mlatijo, pečejo.

      Naši Levičarji pa znajo samo jesti beli kruh, ki ga za njih v potu svojega obraza, pridela KMET.
      Levica v Sloveniji pa je upirjena PROTI kmetom, delavcem in njihovim delodajalcem.

      Musolini je bil za Slovence res pojem SLABEGA človeka, ker nam je kratil materin jezik in v šole uvedel ITALIJANŠČINO. Po vaseh in v cerkvah pa je bila prepovedana celo SLOVENSKA PESEM.

      Naši Levičarji, ki imajo ugrabljeno Nacionalko, nam tudi sedaj IZPODRIVAJO SLOVENSKO PESEM in po Ljubljani slišimo več SRBSKEGA, kot SLOVENSKEGA, posebno na Silvestrovo, ko Jankovič tja povabi “musko” iz bivše Juge.
      Tako imamo nekateri občutek, da je naša SLOVENSKA pesem degradirana.

      Mi Primorci smo na to še posebej pozorni, ker imamo glede glasbe in besede zeeeeelo slabe izkušnje iz časa Fašizma.
      Zato pa rečemo, da je nujno obsoditi OBA Fašizma, tako Levega, kot Desnega.

  9. Razumljivo ni pričakovati, da bo Melonijeva naklonjena slovenski manjšini. Zagotovo ji ne bo dala takšnih privilegijev, kot jih uživata dve avtohtoni manjšini pri nas. Sploh je takšna slovenska republiška širokogrudnost še v času Jugoslavije, do številčno neznatnih manjšin, svetovni unikum. Če so si tedaj slovenski komunisti in posebej Kardelj obetali, da bodo takšnemu zgledu sledile vlade v Italiji in Avstriji so se zelo motili. Hrvaški komunisti so bili že tedaj pametnejši in nacionalno zavednejši,, manjšinam v Istri in Medžimurju niso delili izjemnih privilegijev. Kar je danega je izjemno težko odvzeti, Slovenija pri avtohtonih manjšinah ne more izvajati politike recipročnosti, kar bi bilo sicer povsem normalno in prav.
    Pač pa z več prizadevnosti naše diplomacije lahko vsaj preprečimo poslabšanje položaja oz jemanje pravic zamejskih Slovencev. Ker za Melonijevo zamejski Slovenci niso pomembni in zato tudi ne kaj dosti moteči ni pričakovati, da se ne bo posebej trudila za jemanje že doseženih pravic.
    Z vsem spoštovanjem do zgodovinarja Podberšiča in naklonjenosti, ki jo čutim do naših manjšin v tujini, menim da so desnosredinski državljani Slovenije upravičeno zadovoljni z zmago Melonijeve. Ta zmaga daje upanje za ohranitev Evrope z učinkovito zaščito pred sedaj neovirano invazijo migrantov v Italijo in naprej po celi Evropi.
    Senatorka Tatjana Rojc je nedvomno levičarka, če bi živela pri nas bi poleti bodisi protestno kolesarila, ali pa se udejstvovala pri 8. marcu oz podobnih organizacijah levičarske t. i. civilne družbe. Sploh so manjšinski levičarski politiki predvsem italijanski oz. avstrijski levičarji in komajda še malce Slovenci, podobno kot g Sturm na avstrijskem Koroškem.
    Trdni nosilci slovenske narodne zavesti v Italiji in Avstriji so samo desno sredinski krščanski politiki.

    .

      • Peter Klepec; ste v zmoti. Povojne množične poboje so jih izvajali komunisti, oz enote KNOJ v sestavu JLA, slovenska republiška OZNA, pa tudi paravojaška oz parapolicijska Narodna zaščita iz vrst oboroženih civilistov. Žrtve so bili protirevolucionarni bojevniki vseh jugoslovanskih narodov: Slovenski domobranci, hrvaški ustaši oz domobrani, srbski četniki oz dobrovoljci. Poleg teh so bile žrtve pobojev tudi protirevolucionrno usmerjeni civilisti in mnogi svojcev protirevolucionarnih bojevnikov. Šlo pa je za revolucionarni razredni in nikakor ne za slovenski nacionalistični teror nad narodnimi manjšinami.
        V Trstu in Gorici pod začasno 6 tednov trajajočo slovensko komunistično oblastjo (maj – junij 1945) ni bil prav nihče ubit samo zaradi italijanske narodnosti. Teror je bil usmerjen na funkcionarje mestne in pokrajinske uprave, aktivne fašiste, pripadnike policije in fašistične paravojaške milice, na slovenske domobrance in na vse premožnejše ljudi obeh narodnosti. Iz Gorice je bilo odvedeno v smrt okrog 500 oseb, na spomeniku v mestnem parku je seznam iz katerega je razvidno, da je bil med žrtvami velik delež Slovencev. Pri aretacijah in preiskavah so aktivno sodelovali italijanski komunisti oz levičarsko usmerjeni Italijani.
        Sicer so prav italijanski manjšinci komunistične usmeritve že ves povojni čas močno priviligirani. Ker je bilo med Italijani, na danes slovenski obali, le malo komunistov se je večina Italijanov postopoma izselila. Iz obdobja osamosvajanja je tudi znano odklonilno stališče do osamosvojitve dveh komunistov iz vrst italijanske manjšine – bratov Juri. Pomembno pa je vedeti, da noben Italijan ni bil izgnan iz danes slovenskih istrskih mest

      • ogega
        Točno ste opisali problem iz leta 1945 in takoj za tem.
        Takrat so bili žrtve KOMUNIZMA vsi, naj si bodo Slovenci ali Italijani, če se niso klonili Komunizmu.
        Če je bil nekdo proti Komunizmu, je zelo NAPAČNO reči, da je bil PROTI Slovencem.

  10. Ko govorimo o fašizmu v Italji, moram spregovoriti tudi o komunizmu v Sloveniji.
    Kdo je naredil več škode zamejskim Slovencem?
    Odgovor na to vprašanje je potrebno poiskati na južnem Titolskem. Tam živi močna avstrijska manjšina, ki s eohranja, če že ne krepi. Vprašati s eje potrebno zakaj?
    Avstrija, kot zaščitnica svoje manjšine je bila po 2. svetovn vojni demokratizirana in je z demokratičnimo standardi varovala svoji manjšino.
    Sloveska manjšina v Italiji pa je buila nenehano na tarči komunistov Tis os manjšino razdelili, razcepili.Ko so se manjšini pridružili še optanti, se je razkol samo še povečal.
    Mnogi Sloveci so kmetje, trgovci ali celo podjetniki. Ko so videli, kaj počno komunisti s kapitalisti, kulaki in trgovskimi barabami v Sloveniji, so se raje opredelili za Italijane ij tako smo izgubili dobršen del manjšine.
    Malikovane Tita je tudi obrosilo sadove raznarodovanja.
    Naj hujši udarec slovenski manjšini pa je zadala Udba. Udba še sedaj kraljuje v Trstu in Gorici.
    Posledica napaačnega ravnanja Slovenije je osip slovenske mansjšine.
    Sem tud delno Primorc. Kje so tisti časi, ko so Primorci z žarom citirali Gregorčiča. Ta jih jeohranil, ta je bil vodlo, da so se zavedali svojega Slovenskega rodu. Sedaj pa so komunisti Slovencem vsilili Tita. Tito jih je ohranil. Mnogi so se izselili v Ljubljano, domačije pa prepustili jugovini, tako da so Gorica inostali kraji postali zatočišče upokojenih oficirjev JLA, carinikov in miličnikov pomešanih z udbovi in kosovci. Še huje pa je onkraj meje.
    To ni Primorska, kakršna je bila med vojno, ko so Primorci verjeli v svobodo.

  11. Slovenija mora storiti to, kar Jugoslavija ni hotela. Zahtevati mora odprtje Italijanskih arhivov od 1. 1920 naprej. Raziskati je potrebno sodelovanje fašistov in komunistov, raziskati je potrebno fojbe. Se mi zdi, da bo enako kot pri nas tudi tam, med nekaterimi zločinci ogromno število povsem nedolžnih žrtev, med njimi tudi mnogi Slovenci. Samo pomislimo, koliko Slovencev je iz komunističnega raja zbežalo v Italijo. Če bi bili vsi Italijani tako grozni, to ne bi bilo mogoče. Od Tanje Fajon ni pričakovati da bo zmogla izstopiti iz svojih ideoloških okopov, potrebno bi bilo prav to. Dokler se ne razišče zločinov fašistov in komunistov, se Slovencem v Italiji slabo piše. Vedno znova in znova so Slovenci označeni kot najhujše komunistične zveri, Italijani in njihovi fašisti pa kot najbolj nedolžne ovčke in seveda zmagovalci druge svetovne vojne. Italijanska diplomacija je vrhunska, močno dvomim, da ji bo naša zunanja ministrica kos.

    • Pred leti je bila oblikovana slovensko-italijanska skupina zgodovinarjev, ki je preučila povojne deportacije in likvidacije v fojbah na Tržaškem in Goriškem. Če me spomin ne vara so zgodovinarji na podlagi razpoložljivih virov prišli do ugotovitve, da je izginilo okrog 1500 ljudi.

      Tržaški il Piccolo je objavil poimenski seznam izginulih z osnovnimi podatki: ime in priimek, letnica in kraj rojstva. Po teh podatkih je bila večina izginulih slovenskega porekla, saj so imeli večinoma slovenske ali poitalijančene priimke, kraj rojstva pa je bil najčešče po slovenskih vaseh okrog Trsta in Gorice. Šlo je pretežno za za ljudi, ki so jih komunisti smatrali za fašiste in izdajalce.

      Seveda so bile fojbe norost, zaradi katere so Angleži in Američani zahtevali umik partizanov iz Trsta in Gorice pod grožnjo vojaške spopada, na kar je Tito pristal. Nekateri pravijo, da v zmeno za domobrance, ki so jih zahodni zavezniki zajeli na Koroškem. Tita ni motilo, da bo Slovenija okleščena, saj se je tako zmanjšala verjetnost za slovenski separatizem.

      • Torej za fojbe nimajo Italijani kaj kričati, če so v teh breznih Slovenci! Zakaj se jim tega naravnost ne pove? V naših krajih so partizani kdaj pa kdaj Italijanom naredili kakšno majnšo škodo, dovolj da so se Italijani znesli nad civilnim prebivalstvom. Požigali so hiše, streljali talce, ljudi pošiljali v internacijo. In glej ga zlomka, žrtve teh represalij so bili večinoma ljudje, ki so odklanjali komunizem. V ljudeh se je upravičeno porajal sum, da partizani in Italijani sodelujejo. Že zaradi tega, da ne bi komu delali krivice, bi bilo nujno ta del zgodovine podrobneje raziskati. Mešana slovensko-italijanska komisija se tega ni dotaknila. Nujno bi bilo potrebno raziskati tudi, koliko trpljenja so bili deležni ljudje pod fašizmom. Imeli bi na naši strani argumente v rokah. Tako pa naši veljaki kričijo o junaštvih partizanske vojske za potrebe domače politike, ko prestopijo mejo na Fernetičih pa- kot politi cucki.

      • Tito ni imel kaj pristajat. Naredil je, kar so mu rekli. Zavezniki so vedeli kdo in kaj so bili komunisti. Tito je prezivel, ker je imel podporo v Moskvi. Na zalost.

  12. Zaenkrat ni potrebno zganjati nobene panike in sovražnosti do Melonijeve, ampak počakati, da bo jasno, kam se bo obrnila. Potrebno pa je biti previden in ne naiven, nobena italijanska stranka ne mara tamkajšnjih Slovencev. Zato tudi kakšni naši izlivi “ljubezni” do nje niso potrebni. V glavnem pa se slovenske vlade, zlasti leve, prav malo brigajo za naše zamejske manjšine.

  13. Nekoč sem se pogovarjal z nekim očitno dobro preskrbljenim slovenskim parom iz Trsta.

    Ne vem zakaj je mož začel na vsa usta hvaliti komunizem in me začel prepričevati, kako smo lahko srečni, da smo imeli Kučana.

    Njegovo modrovanje sem lahko prekinil le tako, da sem mu dejal, da očitno govori tako, ker ni niti en dan živel pod komunizmom in da se italijanski fašizem po zločinskosti niti v sanja ne more primerjati s slovenskim komunizmom.

    Nehote smo v odnosih do Italije in Avstrije vsi žrtve 80 letne komunistične propagande, ki je pa njabolj škodila Slovencem v Italiji in Avstriji.

    Noben Slovenec ni zaradi narodnostnega pregajanja pobegnil iz Italije ali Avstrije v Slovenijo, čeprav bi bil sprejet z vsemi častmi in bi se nanj tudi kmalu pozabilo.V nasprotni smeri jih je pa kar precej odšlo.

    Morda bi kazalo raziskati, koliko ljudi na slovenski Primorski si služi kruh v Italiji, koliko jih uuživa italijansko pokojnino, pridobljeno v normalnih in čudnih okoliščinah, in koliko Primorcev je v zadnjih izdihljajih gnile Jugoslavije na lastno željo sprejelo tudi italijansko državljanstvo.

    Po drugi strani pa poznam tudi nekaj Slovencev, ki je po hitrem postopku pridobili nemško državljanstvo s sklicevanjem na nemško državljanstvo, ki so ga pridobili z rojstvom med letom 1941 in 1945, ki jim ni bilo nikoli preklicano.

    • Dobro povedano.
      Tudi starši Levičarja- M. Bandelija, so se odselili iz Komna v Italijo in si tam poitalijančili priimek iz Bandelj v Bandeli, pa ne za časa Fašizma, ampak po 2.s. vojni, ko Fašizma v Italiji več ni bilo.

      Prepričana sem, da bivši poslanec Bratuškove v našem parlamentu, ima še vedno, poleg slovenskega še ITALIJANSKO državljanstvo. In sedaj se boji, da bi Melonijeva raziskala, da so taki Slovenci v Italiji dejansko delali za Titovo UDBO.

Komentiraj