Vrnimo maturantski ples maturantom!

Andreja Barat

POSLUŠAJ ČLANEK
Maturantski ples naj bi skupaj z maturo pomenil simbolični vstop v svet odraslih. Vendar pa je danes  predvsem dober posel, ki od maturantov zahteva zgolj to, da odplešejo nekaj korakov in izberejo obleko.

Visoki stroški za povprečno zabavo


Maturantski ples ima bolj malo opraviti z maturanti. Več s podjetji, ki z vnaprej pripravljeno šablonsko zabavo, dobro služijo na račun starševskih čustev in ponosa. Starši in dijaki pa so in smo premalo ustvarjalni in vztrajni, da bi naredili zabavo po svoji meri ali vsaj zahtevali vrhunsko izvedbo, kot bi jo, glede na ceno lahko pričakovali.

Svoj delež tukaj imajo tudi tisti starši, ki trpijo za kompleksom »naš je pa maturant« in pa »nek se vidi razkoš«. Vsaj po besedah nekaterih ravnateljev, ki so želeli maturantski ples narediti drugače, pa so naleteli na odpor staršev …

Stroške, ki hitro presežejo povprečno, kaj šele minimalno plačo, seveda plačajo starši, ki praviloma nimajo besede pri izbiri izvajalcev. Da niti ne omenjamo oderuških cen fotografov na sami prireditvi (podoben pojav vidimo vsako pomlad tudi pred cerkvami na birmah, ampak to je že druga tema).
Če odmislimo plesne vaje in izbiro garderobe, je vse, kar mora maturant narediti, zreducirano na skromen govor predstavnika razreda in v zadnjih letih tudi nekajminutno, večinoma med kako prosto uro posneto, video predstavitev razreda. Če je zraven še kakšna pesem Toneta Pavčka je to že nadstandard.

Maturantski ples maturantom


Celoten večer in program pripravi podjetje za organizacijo dogodkov. Prireditev povezujejo medijsko znani voditelji, ki občasno celo izpustijo kak duhovit komentar, sicer pa nimajo ravno težkega dela. Če imaš srečo in greš na maturantski ples večkrat, kaj hitro spoznaš, da je vse narejeno po šabloni in do 80% isto. Celo jedilnik, v kolikor gre za istega organizatorja.

Če odmislimo plesne vaje in izbiro garderobe, je vse, kar mora maturant narediti, zreducirano na skromen govor predstavnika razreda in v zadnjih letih tudi nekajminutno, večinoma med kako prosto uro posneto, video predstavitev razreda. Če je zraven še kakšna pesem Toneta Pavčka je to že nadstandard.

Sicer pri nas baje še niti ni tako slabo, vendar pa je že samo izhodišče maturantskega plesa, v obliki kot se v Sloveniji že leta izvaja, napačno. Svoj maturantski ples bi morali pripraviti maturanti sami, odražati bi moral njih, njihovo generacijo, njihovega duha…

Bi lahko bilo tudi drugače?


Če pogledamo malo bolj široko naokrog, najdemo tudi kakšno zanimivejši način praznovanja kot je shema plačilo-oblačilo-zabava. V čezmejni gimnaziji v Bad Radkersburgu, ki jo obiskuje tudi veliko slovenskih dijakov, ima maturantski ples povsem drugo izhodišče. Tako idejna, kot tudi fizična izvedba je povsem v rokah dijakov in profesorjev. In zato tudi vsako leto drugačna. V Pomurskem vestniku (članek) je bila pred kakim letom reportaža z maturantskega plesa.

Vsekakor zanimivo branje:
»Priprave so se začele že v prejšnjem šolskem letu, ko so se prihodnji četrtošolci (ali osmošolci) odločili za osnovno rdečo nit.

Ta je letos igralnica s francoskim imenom Rien ne va plus (Vse ali nič), kar je pomenilo, da bo celotna notranjost, vsi razredi, skupni prostori in priložnostni bari, urejena kot v igralnici.

Prevladovala je črna barva, poudarjeni pa sta bili tudi rdeča in zlata. Povsod smo lahko naleteli na detajle, ki so spominjali na igralnico, igralniška miza, oznake na sanitarijah, viseči žetoni ali fotografije maturantov na steni, ki so bili predstavljeni kot igralniški gostje. Minule božično-novoletne praznike so preživeli seveda v šolski stavbi, ker so jo v tem času šolo spreminjali v prizorišče maturantske plesa.

To pa pomeni, da so prav vse naredili dijaki in profesorji sami, na steno so dali že prej pobarvane papirje, postavili zunanje šotore, učilnice spremenili v bare in točilnice … Dan pred plesom, ko smo jih obiskali, so bile priprave najbolj intenzivne, nato so doma spekli še pecivo in piškote, ki so jih prodajali na plesu … in zabava za okrog 60 maturantov v treh oddelkih in skupno 1800 gostov se je lahko začela.

Vstopnica po 15 evrov je bila dostopna vsakomur, pijačo in hrano pa je vsak gost naročal in plačeval sproti. Celoten izkupiček je ostal dijakom.

Torej, ko so poravnali stroške, npr. za šotor, najeto strežno osebje, pijačo …, je dobiček ostal njim. Denar si razdelijo maturanti, ki pa ga po navadi porabijo za spomladanski maturantski izlet.«  Celoten članek


Tema večera je vsakič drugačna in skozi leta se je gotovo zvrstilo mnogo izvirnih zabav.

Ko bomo prerasli tranzicijske in manjvrednostne komplekse, bo morda tudi pri nas maturantski ples pripadal maturantom in ne vsem mogočim podjetjem, ki služijo z njim.

Pa ne gre za to, da bi zaničevali naše in malikovali tuje. Gre za to, da vidimo da je lahko tudi drugače, bolj ustvarjalno, z več duše in za manj denarja. In bolj na kožo pisano maturantom, staršem in profesorjem.

Od mladih, ki so polni elana na začetku svoje poti, bi lahko pričakovali še kaj drugega kot zgolj nekaj plesnih korakov in poziranja v nobel oblačilih ter jim dali možnost in spodbudo, da pokažejo svojo ustvarjalnost in edinstvenost.

Morda pa bi nas celo pozitivno presenetili.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30