Vrinjenec v zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki bo udaril nekatere paciente
POSLUŠAJ ČLANEK
Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPN) ki ga je julija sprejel državni zbor, in med omogoča ambiciozen načrt odpravljanja čakalnih vrst z vsemi razpoložljivimi državnimi in zasebnimi kapacitetami, ima vrinjenca, ki kvari splošno podobo.
Amandma so s tesno večino, s pomočjo poslancev DeSUS-a, izglasovali opozicijski poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB. In kot opozarjajo mnogi, v sprejeti obliki paciente deli na prvorazredne in drugorazredne.
V Združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov pravijo, da so drugorazrednega položaja sami že dolgo časa vajeni, nesprejemljivo pa je, da bodo po uveljavitvi zakona tako obravnavani tudi pacienti. Zato je 40. člen tega zakona po njihovem mnenju tudi protiustaven.
V komentarju pa o tem, da so borci proti zasebni pobudi v zdravstvu še enkrat sneli rokavice, kljub temu, da utegne podtikanje takšnih členov imeti nepopravljive posledice za zdravje slovenskih državljanov, pri čemer se svojega početja niti malo ne sramujejo.
Slovensko zdravstvo je v zadnjih mesecih na hudi preizkušnji. Njegovo neurejenost in neučinkovitost je še dodatno razgalila epidemija covida-19, ki je za več mesecev skoraj popolnoma zaustavila delovanje nekaterih slovenskih bolnišnic, dostopni čas do zdravnika in zdravstvenih storitev pa se je močno podaljšal. Brez požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki so najbolj svetla točka sistema, bi zagotovo že klecnil.
Zaradi tega so na Ministrstvu za zdravje na predlog in vztrajanje Nove Slovenije začeli pripravljati interventni zakon, ki bi v odpravljanje zastojev vključil vse kapacitete, ki jih v Sloveniji imamo na področju zdravstva. Zakon je naposled dobil tudi zadostno parlamentarno podporo, toda v njem je tudi nekaj amandmajev, ki na iskrenost njihovih predlagateljev mečejo nekoliko čudno luč.
Nanje so že kmalu opozorili v Zdravniški zbornici, kjer je njihova pravna služba svoje člane že kmalu opozorila na to, da so v ZNUPN tudi členi, ki jih tam nikakor ne bi smelo biti.
Ob tem zakon ureja tudi nekatere druge težave, kot je npr. pomanjkanje specialistov s področja klinične psihologije tako, da zagotavlja sredstva za 30 novih specializacij.
Toda ob sodelovanju opozicije so bili v zakon vneseni tudi nekateri odstavki, ki na celoten zakon mečejo čudno luč.
Tako lahko v 40. členu ZNUPN beremo, da imajo na razpisu absolutno prednost javni zavodi, ter, da se smejo storitve, določene z razpisom, izvajati le pod pogoji, ki veljajo za javne zavode. Obenem jih v zasebnih zavodih ne smejo izvajati zaposleni, ki za polni delovni čas delajo v javnih zdravstvenih zavodih.
Višek vsega pa je po opozorilih nekaterih predstavniških organizacij v zdravstvu 5. odstavek 40. člena, ki določa: (5) Izvajalec zdravstvenih storitev, ki ni javni zdravstveni zavod, je dolžan v celoti povrniti vse stroške zdravstvenih storitev, ki so potrebne za odpravo posledic morebitnih zapletov, do katerih je prišlo na podlagi nacionalnega razpisa iz tega poglavja.
Ti sklepi pa so po mnenju Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov protiustavni, saj pacientu jemljejo pravico do "svobodne izbire zobo/zdravnika. Kot bi pacienti ne bili opravilno sposobni, in bi se ne znali prav odločiti, ko odločajo o svojem zdravju in zdravljenju.
Dejstvo je, da mnogi državni zdravstveni zavodi (bolnišnice in zdravstveni domovi) že v
razmerah, ko Covida ni bilo, niso opravili vseh storitev za paciente, ki jih imajo plačane s
strani ZZZS. Covid-19 (pa) je še dodatno okrnil izvajanje rednih programov v državnih zavodih." Zato je "ZNUPZ, kot je bil sprejet v svojem 40. členu,je norčevanje iz pacientov in zobo/zdravnikov."
Opozarjajo tudi na to, da imajo politiki, ko govorijo javnem zdravstvu, dejansko v mislih državno zdravstvo, v katero že zdaj dajemo na stotine milijonov evrov, pri čemer pa so dodatni milijoni zgolj zagotovilo, da bomo čez nekaj let imeli še malo večji problem, kot ga imamo danes.
Cerarjeva vlada je leta 2017 sprejela še en za zasebno pobudo v javnem zdravstvu zelo škodljiv zakonski predpis, ki je nedavno dobil blagoslov tudi Ustavnega sodišča. In sicer so zaradi "varstva prevladujočega javnega interesa pri izvajanju trajne in prevladujoče negospodarske javne službe v obliki javnih zavodov," veljavnost podeljenih koncesij omejili na 15 let. Podaljšano koncesijo pa zdravniki zasebniki dobijo samo, če "še obstoji potreba po podelitvi koncesije" glede na to kaj zmore na tem področju javni zavod. Slednje pa je izvor bistvene negotovosti med zdravniki koncesionarji, ki pridobijo koncesijo, zastavijo zasebno prakso, kupijo opremo ... v negotovosti ali bodo čez 15 let še lahko opravljali svoje delo (podrobneje tukaj).
Amandma so s tesno večino, s pomočjo poslancev DeSUS-a, izglasovali opozicijski poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB. In kot opozarjajo mnogi, v sprejeti obliki paciente deli na prvorazredne in drugorazredne.
V Združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov pravijo, da so drugorazrednega položaja sami že dolgo časa vajeni, nesprejemljivo pa je, da bodo po uveljavitvi zakona tako obravnavani tudi pacienti. Zato je 40. člen tega zakona po njihovem mnenju tudi protiustaven.
V komentarju pa o tem, da so borci proti zasebni pobudi v zdravstvu še enkrat sneli rokavice, kljub temu, da utegne podtikanje takšnih členov imeti nepopravljive posledice za zdravje slovenskih državljanov, pri čemer se svojega početja niti malo ne sramujejo.
Slovensko zdravstvo je v zadnjih mesecih na hudi preizkušnji. Njegovo neurejenost in neučinkovitost je še dodatno razgalila epidemija covida-19, ki je za več mesecev skoraj popolnoma zaustavila delovanje nekaterih slovenskih bolnišnic, dostopni čas do zdravnika in zdravstvenih storitev pa se je močno podaljšal. Brez požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki so najbolj svetla točka sistema, bi zagotovo že klecnil.
Zaradi tega so na Ministrstvu za zdravje na predlog in vztrajanje Nove Slovenije začeli pripravljati interventni zakon, ki bi v odpravljanje zastojev vključil vse kapacitete, ki jih v Sloveniji imamo na področju zdravstva. Zakon je naposled dobil tudi zadostno parlamentarno podporo, toda v njem je tudi nekaj amandmajev, ki na iskrenost njihovih predlagateljev mečejo nekoliko čudno luč.
Nanje so že kmalu opozorili v Zdravniški zbornici, kjer je njihova pravna služba svoje člane že kmalu opozorila na to, da so v ZNUPN tudi členi, ki jih tam nikakor ne bi smelo biti.
Glavne novosti, ki jih zakon med drugim prinaša:
- Odstop od pogoja treh oz. petih let delovnih izkušenj za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti
- Dodatek za specializacijo iz družinske medicine (+ 20 % na osnovno plačo specializanta)
- Možnost začasnega prenosa programa na drugega izvajalca (v primeru da ga prvi ne uspe realizirati)
- Javni razpis za skrajševanje čakalnih dob
Ob tem zakon ureja tudi nekatere druge težave, kot je npr. pomanjkanje specialistov s področja klinične psihologije tako, da zagotavlja sredstva za 30 novih specializacij.
Favoriziranje javnih (državnih) zavodov
Toda ob sodelovanju opozicije so bili v zakon vneseni tudi nekateri odstavki, ki na celoten zakon mečejo čudno luč.
Tako lahko v 40. členu ZNUPN beremo, da imajo na razpisu absolutno prednost javni zavodi, ter, da se smejo storitve, določene z razpisom, izvajati le pod pogoji, ki veljajo za javne zavode. Obenem jih v zasebnih zavodih ne smejo izvajati zaposleni, ki za polni delovni čas delajo v javnih zdravstvenih zavodih.
Višek vsega pa je po opozorilih nekaterih predstavniških organizacij v zdravstvu 5. odstavek 40. člena, ki določa: (5) Izvajalec zdravstvenih storitev, ki ni javni zdravstveni zavod, je dolžan v celoti povrniti vse stroške zdravstvenih storitev, ki so potrebne za odpravo posledic morebitnih zapletov, do katerih je prišlo na podlagi nacionalnega razpisa iz tega poglavja.
Ogorčenje zdravniških in zobozdravniških organizacij
Ti sklepi pa so po mnenju Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov protiustavni, saj pacientu jemljejo pravico do "svobodne izbire zobo/zdravnika. Kot bi pacienti ne bili opravilno sposobni, in bi se ne znali prav odločiti, ko odločajo o svojem zdravju in zdravljenju.
Dejstvo je, da mnogi državni zdravstveni zavodi (bolnišnice in zdravstveni domovi) že v
razmerah, ko Covida ni bilo, niso opravili vseh storitev za paciente, ki jih imajo plačane s
strani ZZZS. Covid-19 (pa) je še dodatno okrnil izvajanje rednih programov v državnih zavodih." Zato je "ZNUPZ, kot je bil sprejet v svojem 40. členu,
Opozarjajo tudi na to, da imajo politiki, ko govorijo javnem zdravstvu, dejansko v mislih državno zdravstvo, v katero že zdaj dajemo na stotine milijonov evrov, pri čemer pa so dodatni milijoni zgolj zagotovilo, da bomo čez nekaj let imeli še malo večji problem, kot ga imamo danes.
Cerarjeva vlada je leta 2017 sprejela še en za zasebno pobudo v javnem zdravstvu zelo škodljiv zakonski predpis, ki je nedavno dobil blagoslov tudi Ustavnega sodišča. In sicer so zaradi "varstva prevladujočega javnega interesa pri izvajanju trajne in prevladujoče negospodarske javne službe v obliki javnih zavodov," veljavnost podeljenih koncesij omejili na 15 let. Podaljšano koncesijo pa zdravniki zasebniki dobijo samo, če "še obstoji potreba po podelitvi koncesije" glede na to kaj zmore na tem področju javni zavod. Slednje pa je izvor bistvene negotovosti med zdravniki koncesionarji, ki pridobijo koncesijo, zastavijo zasebno prakso, kupijo opremo ... v negotovosti ali bodo čez 15 let še lahko opravljali svoje delo (podrobneje tukaj).
Še eno neustavno zakonsko določilo. Tokrat v režiji @StrankaLMS @strankaSD @strankalevica @strankasab. Saj veste, od ljudi, ki nas prepričujejo, da se zavzemajo za pravno državo. 🤷 https://t.co/H9WGVcZM2K
— Liberalec (@Liberalec2) July 30, 2021
Povezani članki
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
Alojzij Pezdir
"Amandma so s tesno večino, s pomočjo poslancev DeSUS-a, izglasovali opozicijski poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB ..."
Četverici "jezdecev slovenske apokalipse" (Šarec, Fajon, Mesec, Bratušek) se je očitno pridružil kot "peto kolo" še Ljubo Jasnič (Desus).
To so zadrti vojščaki državnega zdravstva, zaščitniki sistemske in neustavne neenakosti državljanov ter pravnih oseb pred ustavo in zakonom ter nazadnjaški populistični škodljivci v pogubo javnega zdravstva ter javnega zdravja.
rasputin
Zakaj nihče s številkami ne pokaže, kako deluje pri nas javno in kako zasebno zdravstvo?
Grem stavit, da bi se izkazalo, da je javno zdravstvo neprimerno manj učinkovito kot zasebno.
Država naj omogoči, da je vsakdo zdravstveno zavarovan, pacienti pa naj gredo k zasebniku ali v javno zdravstvo, tako kot želijo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.