Vrinjenec v zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki bo udaril nekatere paciente

Foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPN) ki ga je julija sprejel državni zbor, in med omogoča ambiciozen načrt odpravljanja čakalnih vrst z vsemi razpoložljivimi državnimi in zasebnimi kapacitetami, ima vrinjenca, ki kvari splošno podobo. 

Amandma so s tesno večino, s pomočjo poslancev DeSUS-a, izglasovali opozicijski poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB. In kot opozarjajo mnogi, v sprejeti obliki paciente deli na prvorazredne in drugorazredne. 

V Združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov pravijo, da so drugorazrednega položaja sami že dolgo časa vajeni, nesprejemljivo pa je, da bodo po uveljavitvi zakona tako obravnavani tudi pacienti. Zato je 40. člen tega zakona po njihovem mnenju tudi protiustaven.

V komentarju pa o tem, da so borci proti zasebni pobudi v zdravstvu še enkrat sneli rokavice, kljub temu, da utegne podtikanje takšnih členov imeti nepopravljive posledice za zdravje slovenskih državljanov, pri čemer se svojega početja niti malo ne sramujejo.

Slovensko zdravstvo je v zadnjih mesecih na hudi preizkušnji. Njegovo neurejenost in neučinkovitost je še dodatno razgalila epidemija covida-19, ki je za več mesecev skoraj popolnoma zaustavila delovanje nekaterih slovenskih bolnišnic, dostopni čas do zdravnika in zdravstvenih storitev pa se je močno podaljšal. Brez požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki so najbolj svetla točka sistema, bi zagotovo že klecnil.

Zaradi tega so na Ministrstvu za zdravje na predlog in vztrajanje Nove Slovenije začeli pripravljati interventni zakon, ki bi v odpravljanje zastojev vključil vse kapacitete, ki jih v Sloveniji imamo na področju zdravstva. Zakon je naposled dobil tudi zadostno parlamentarno podporo, toda v njem je tudi nekaj amandmajev, ki na iskrenost njihovih predlagateljev mečejo nekoliko čudno luč.

Nanje so že kmalu opozorili v Zdravniški zbornici, kjer je njihova pravna služba svoje člane že kmalu opozorila na to, da so v ZNUPN tudi členi, ki jih tam nikakor ne bi smelo biti.

Glavne novosti, ki jih zakon med drugim prinaša:

  1. Odstop od pogoja treh oz. petih let delovnih izkušenj za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti

  2. Dodatek za specializacijo iz družinske medicine (+ 20 % na osnovno plačo specializanta)

  3. Možnost začasnega prenosa programa na drugega izvajalca (v primeru  da ga prvi ne uspe realizirati)

  4. Javni razpis za skrajševanje čakalnih dob


Ob tem zakon ureja tudi nekatere druge težave, kot je npr. pomanjkanje specialistov s področja klinične psihologije tako, da zagotavlja sredstva za 30 novih specializacij.

Favoriziranje javnih (državnih) zavodov


Toda ob sodelovanju opozicije so bili v zakon vneseni tudi nekateri odstavki, ki na celoten zakon mečejo čudno luč.

Tako lahko v 40. členu ZNUPN beremo, da imajo na razpisu absolutno prednost javni zavodi, ter, da se smejo storitve, določene z razpisom, izvajati le pod pogoji, ki veljajo za javne zavode. Obenem jih v zasebnih zavodih ne smejo izvajati zaposleni, ki za polni delovni čas delajo v javnih zdravstvenih zavodih.

Višek vsega pa je po opozorilih nekaterih predstavniških organizacij v zdravstvu 5. odstavek 40. člena, ki določa: (5) Izvajalec zdravstvenih storitev, ki ni javni zdravstveni zavod, je dolžan v celoti povrniti vse stroške zdravstvenih storitev, ki so potrebne za odpravo posledic morebitnih zapletov, do katerih je prišlo na podlagi nacionalnega razpisa iz tega poglavja.

Ogorčenje zdravniških in zobozdravniških organizacij


Ti sklepi pa so po mnenju Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov protiustavni, saj pacientu jemljejo pravico do "svobodne izbire zobo/zdravnika. Kot bi pacienti ne bili opravilno sposobni, in bi se ne znali prav odločiti, ko odločajo o svojem zdravju in zdravljenju.

Dejstvo je, da mnogi državni zdravstveni zavodi (bolnišnice in zdravstveni domovi) že v
razmerah, ko Covida ni bilo, niso opravili vseh storitev za paciente, ki jih imajo plačane s
strani ZZZS. Covid-19 (pa) je še dodatno okrnil izvajanje rednih programov v državnih zavodih."
Zato je "ZNUPZ, kot je bil sprejet v svojem 40. členu, je norčevanje iz pacientov in zobo/zdravnikov."

Opozarjajo tudi na to, da imajo politiki, ko govorijo javnem zdravstvu, dejansko v mislih državno zdravstvo, v katero že zdaj dajemo na stotine milijonov evrov, pri čemer pa so dodatni milijoni zgolj zagotovilo, da bomo čez nekaj let imeli še malo večji problem, kot ga imamo danes.

Cerarjeva vlada je leta 2017 sprejela še en za zasebno pobudo v javnem zdravstvu zelo škodljiv zakonski predpis, ki je nedavno dobil blagoslov tudi Ustavnega sodišča. In sicer so zaradi "varstva prevladujočega javnega interesa pri izvajanju trajne in prevladujoče negospodarske javne službe v obliki javnih zavodov," veljavnost podeljenih koncesij omejili na 15 let. Podaljšano koncesijo pa zdravniki zasebniki dobijo samo, če "še obstoji potreba po podelitvi koncesije" glede na to kaj zmore na tem področju javni zavod. Slednje pa je izvor bistvene negotovosti med zdravniki koncesionarji, ki pridobijo koncesijo, zastavijo zasebno prakso, kupijo opremo ... v negotovosti ali bodo čez 15 let še lahko opravljali svoje delo (podrobneje tukaj).



KOMENTAR: Blaž Čermelj
Gasimo lahko le z državno vodo
Tesno glasovanje v državnem zboru glede posameznih amandmajev, ki je naposled pripeljalo do sprejema Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, še enkrat razkriva, da se številnim poslancem ne gre nujno za paciente, pač pa so tukaj pomembnejši nekateri drugi interesi. V ta namen je levi opoziciji uspelo v zakon vstaviti nekaj podtaknjenceev, ki bi jih lahko še najbolje ponazorili z besedami, da lahko trenutni požar gasimo zgolj z državno vodo, z zasebno pa le takrat, ko prve res ni na voljo. Povsem nesprejemljivo je tudi, da so zasebni izvajalci, oziroma njihovi pacienti nesorazmerno huje kaznovani za morebitne zaplete pri zdravljenju. Le ti se neizogibno dogajajo tako v javnih, kot v zasebnih zavodih. Pri tem ne mislimo na malomarnost, ta je nasprejemljiva, kjerkoli se pojavi. Toda zasebni izvajalci v javnem zdravstvenem sistemu bodo sedaj kaznovani tudi v primeru pričakovanih, večkrat neizogibnih zapletov, za katere morda sploh niso krivi. Težko se je izogniti občutku o sprevrženem ravnanju, v katerem je kljub umiranju ljudi v predolgih čakalnih vrstah, osrednja točka opozicijske reforme zdravstva, tragičnim posledicam navkljub, predvsem ideološki boj proti zasebni pobudi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike