Vrh NATO: Zavezništvo z novim ameriškim predsednikom spet pomembnejše. Kot tudi ruska in kitajska grožnja

Na vrhu v Bruslju so se danes zbrali voditelji vseh 30 zaveznic zavezništva NATO. Osrednja tema pogovorov je bila vizija zavezništva do leta 2030, ukvarjali so se tudi z grožnjo Rusije in Kitajske ter odhodom iz Afganistana.

Prvič v zgodovini zavezništva pa ima pomembno vlogo tudi podnebje. Voditelji so se zavezali, da bo NATO do leta 2050 ogljično nevtralen.

Gre za prvo srečanje voditeljev NATO, odkar se je v Belo hišo preselil Joe Biden. V pogovoru z generalnim sekretarjem zveze NATO Jensom Stoltenbergom je poudaril zavezanost ZDA do zavezništva ter dodal, da je močan NATO za ZDA ključen. Peti člen zavezništva, ki zagotavlja kolektivno obrambo, je označil za svetega, spomnil pa je tudi na potrebo po povečanju obrambnih proračunov držav članic.

Agenda 2030: Združeni za novo dobo

Osrednji del srečanja je bil namenjen obravnavi vizije Nata do leta 2030. Voditelji so dokument podprli, strateški koncept zavezništva pa bo na podlagi te strategije pripravljen do vrha leta 2022.

Agenda predvideva okrepljeno skupno obrambo, odpornost in izboljšano tehnologijo, kar bo zavezništvo v prihodnosti naredilo močnejše in bolj povezano. V ta namen bo potrebno vložiti več sredstev, tako na vojaškem, kot tudi na civilnem in infrastrukturnem področju. Tako želijo zagotoviti več skupnih vaj, več kibernetske zaščite, vlaganje v strateško opremo ter zagotoviti prisotnost na vseh področjih, tudi v vesolju.

Predvidena je ustanovitev posebnega sklada, ki bo financiral vrhunske tehnološke startupe. Povečati nameravajo tudi politično koordinacijo med članicami, okrepiti sodelovanje z Evropsko unijo, pa tudi ključnimi zavezniki, med katerimi so še posebej izpostavljeni Japonska, Avstralija in Južna Koreja. Z okrepitvijo politične vloge zavezništva želijo vzpostaviti relevantne inštrumente za naslavljanje prihodnjih varnostnih groženj in izzivov zavezništva.

Prvič v zgodovini zavezništva so se ukvarjali tudi s podnebjem. Zavezništvo namerava naslavljati tudi podnebne spremembe, tako da jih bo vključilo v svoja načrtovanja in ocenjevanja, načrtujejo tudi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz vojaških aktivnosti in doseči ogljično nevtralnost do leta 2050

Kitajska – izziv za našo varnost in priložnost za sodelovanje

V odnosu do Kitajske je zavezništvo še vedno mehkejše kot v odnosu do Rusije. Je pa, kot je dejal Stoltenberg, velik korak naprej že to, da se Kitajska v dokumentih začenja omenjati, odnos do nje pa konkretizirati. Še pred dvema letoma se Kitajske na srečanjih zavezništva sploh ni obravnavalo.

Dejstva, da so nekatere članice zavezništva s Kitajsko močno gospodarsko povezane, Stoltenberg ne vidi kot izključujočega za naslavljanje varnostnih tveganj, ki jih Kitajska prinaša na svetovni parket. Voditelji ugotavljajo, da Kitajska prihaja vse bližje zaveznicam NATO pakta, kar se kaže tako v kibernetskih napadih kot v njeni prisotnosti v Afriki in na Arktiki.

Kitajska ima danes drugi največji vojaški proračun na svetu, je drugo največje gospodarstvo, ki bo predvidoma kmalu postalo prvo, že danes ima največjo mornarico. Njen vojaški proračun se povečuje, izdatno pa investira v umetno inteligenco in tudi v kritično infrastrukturo držav članic zveze NATO, kar zaveznice zdaj že prepoznavajo kot nevarnost. Zato za opravljanje osnovnega poslanstva Nata v odnosu do Kitajske niti ni potreben premik v Azijo, ampak je potrebno zagotoviti zaščito doma, z varno 5G in drugo infrastrukturo ter kibernetsko varnostjo. Varnostni izziv predstavlja tudi dejstvo, da Kitajski režim nasprotuje vrednotam, na katerih je NATO utemeljen .

Zaščita pred kitajsko grožnjo pa ne pomeni, da s Kitajsko ne moremo trgovati. Prav tako poleg grožnje zaveznice v Kitajski vidijo tudi partnerja, s katerim lahko sodelujejo pri obvladovanju podnebnih sprememb in nadzoru orožja, je prepričan generalni sekretar zavezništva Stoltenberg.

Rusija: odnosi na najnižji točki doslej, vrata ostajajo odprta tudi za Ukrajino in Gruzijo, a v nedoločljivi prihodnosti

Odnose z Rusijo so voditelji označili za najnižje po koncu hladne vojne, predvsem zaradi njenih agresivnih akcij v zadnjem času. Zavzeli so se za dvojni pristop do Rusije: vzporedno vzpostaviti močno obrambo in hkrati ohraniti odprtost za dialog. Biden se je z voditelji tudi posvetoval pred prihajajočim srečanjem s Putinom.

Voditelji so poudarili tudi odprtost severnoatlantskega zavezništva za prihodnje širitve, pri čemer so oči uprte predvsem v Ukrajino in Gruzijo, s katerima so voditelji izrazili solidarnost in jima obljubili podporo. Konkretnejših zavez pa vendarle niso sprejeli, čeprav poudarjajo, da je na vsakem narodu, da se sam odloči, s kom se želi povezovati in da Rusija nima pravice veta, v kolikor bi se članice zavezništva ter Ukrajina in Gruzija odločili, da slednji pristopita k zavezništvu. Obema državama so sicer obljubili tako politično kot praktično pomoč in približevanje evro-atlantskim povezavam.

Janša: če se ne bo širil NATO, se bo kdo drug

Srečanja sta se udeležila tudi premier Janez Janša in obrambni minister Matej Tonin. Ob prihodu je Janša poudaril pomen zmage Nata v hladni vojni tudi za slovensko samostojnost ter dodal, da se mora NATO širiti in v svoje vrste ali zavezništvo pridobiti vse demokratične države, ki z nami delijo temeljne vrednote. »Če se ne bo širil NATO, se bo kdo drug.« Poudaril je pomen podpore članicam v tehnološkem razvoju, ki je temelj za zagotavljanje osrednjega cilja – svetovnega miru.

Ključni izziv po Janševem mnenju za NATO in svetovni mir predstavlja Kitajska. Poudaril je, da mora NATO ostati močan, če se kot svet ne želimo soočiti z novo oborožitveno tekmo ali celo odkritim spopadom. Poudaril je tudi pomen vzajemnosti zavezništva ter dodal, da Slovenija v preteklih letih ni bila ravno zgled izpolnjevanja zavez, da pa se je letos trend na tem področju obrnil in upa, da bomo do leta 2030 lahko s ponosom rekli, da smo sposobni poskrbeti za svojo varnost in v enaki meri kot drugi tudi prispevati k skupni varnosti.

Janša se je med obiskom dvostransko srečal tudi z voditelji Norveške, Islandije in Makedonije.

Pred današnjim vrhom @NATO se je 🇸🇮 delegacija na dvostranskih srečanjih sestala z islandsko 🇮🇸 premierko Katrín Jakobsdóttir @katrinjak. V ospredju pogovorov so bile slovenske prioritete predsedovanja Svetu EU in uresničevanje islandskih interesov v ribištvu. pic.twitter.com/yaeylz5K4e

— Matej Tonin (@MatejTonin) June 14, 2021

Odhod iz Afganistana – zavezanost ostaja, čeprav vojakov članic NATO tam ne bo več

O izteku misije v Afganistanu, od koder se NATO umika letos, je Stoltenberg poudaril, da zavezništvo nadaljuje s podporo tej državi. Ta se bo kazala predvsem s financiranjem afganistanskih varnostnih sil, ki jih bodo trenirali tudi izven države.

V Afganistanu nameravajo ohraniti civilno prisotnost in zagotoviti ohranitev ključne infrastrukture, kot je denimo mednarodno letališče v Kabulu. Stoltenberg ni želel potrditi ugibanj, če bo nadzor nad letališčem v imenu NATA prevzela Turčija.