Vrh NATO: Zavezništvo z novim ameriškim predsednikom spet pomembnejše. Kot tudi ruska in kitajska grožnja

Peter Merše
14
Foto: Youtube

Na vrhu v Bruslju so se danes zbrali voditelji vseh 30 zaveznic zavezništva NATO. Osrednja tema pogovorov je bila vizija zavezništva do leta 2030, ukvarjali so se tudi z grožnjo Rusije in Kitajske ter odhodom iz Afganistana.

Prvič v zgodovini zavezništva pa ima pomembno vlogo tudi podnebje. Voditelji so se zavezali, da bo NATO do leta 2050 ogljično nevtralen.

Gre za prvo srečanje voditeljev NATO, odkar se je v Belo hišo preselil Joe Biden. V pogovoru z generalnim sekretarjem zveze NATO Jensom Stoltenbergom je poudaril zavezanost ZDA do zavezništva ter dodal, da je močan NATO za ZDA ključen. Peti člen zavezništva, ki zagotavlja kolektivno obrambo, je označil za svetega, spomnil pa je tudi na potrebo po povečanju obrambnih proračunov držav članic.

Agenda 2030: Združeni za novo dobo

Osrednji del srečanja je bil namenjen obravnavi vizije Nata do leta 2030. Voditelji so dokument podprli, strateški koncept zavezništva pa bo na podlagi te strategije pripravljen do vrha leta 2022.

Agenda predvideva okrepljeno skupno obrambo, odpornost in izboljšano tehnologijo, kar bo zavezništvo v prihodnosti naredilo močnejše in bolj povezano. V ta namen bo potrebno vložiti več sredstev, tako na vojaškem, kot tudi na civilnem in infrastrukturnem področju. Tako želijo zagotoviti več skupnih vaj, več kibernetske zaščite, vlaganje v strateško opremo ter zagotoviti prisotnost na vseh področjih, tudi v vesolju.

Predvidena je ustanovitev posebnega sklada, ki bo financiral vrhunske tehnološke startupe. Povečati nameravajo tudi politično koordinacijo med članicami, okrepiti sodelovanje z Evropsko unijo, pa tudi ključnimi zavezniki, med katerimi so še posebej izpostavljeni Japonska, Avstralija in Južna Koreja. Z okrepitvijo politične vloge zavezništva želijo vzpostaviti relevantne inštrumente za naslavljanje prihodnjih varnostnih groženj in izzivov zavezništva.

Prvič v zgodovini zavezništva so se ukvarjali tudi s podnebjem. Zavezništvo namerava naslavljati tudi podnebne spremembe, tako da jih bo vključilo v svoja načrtovanja in ocenjevanja, načrtujejo tudi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz vojaških aktivnosti in doseči ogljično nevtralnost do leta 2050

Kitajska – izziv za našo varnost in priložnost za sodelovanje

V odnosu do Kitajske je zavezništvo še vedno mehkejše kot v odnosu do Rusije. Je pa, kot je dejal Stoltenberg, velik korak naprej že to, da se Kitajska v dokumentih začenja omenjati, odnos do nje pa konkretizirati. Še pred dvema letoma se Kitajske na srečanjih zavezništva sploh ni obravnavalo.

Dejstva, da so nekatere članice zavezništva s Kitajsko močno gospodarsko povezane, Stoltenberg ne vidi kot izključujočega za naslavljanje varnostnih tveganj, ki jih Kitajska prinaša na svetovni parket. Voditelji ugotavljajo, da Kitajska prihaja vse bližje zaveznicam NATO pakta, kar se kaže tako v kibernetskih napadih kot v njeni prisotnosti v Afriki in na Arktiki.

Kitajska ima danes drugi največji vojaški proračun na svetu, je drugo največje gospodarstvo, ki bo predvidoma kmalu postalo prvo, že danes ima največjo mornarico. Njen vojaški proračun se povečuje, izdatno pa investira v umetno inteligenco in tudi v kritično infrastrukturo držav članic zveze NATO, kar zaveznice zdaj že prepoznavajo kot nevarnost. Zato za opravljanje osnovnega poslanstva Nata v odnosu do Kitajske niti ni potreben premik v Azijo, ampak je potrebno zagotoviti zaščito doma, z varno 5G in drugo infrastrukturo ter kibernetsko varnostjo. Varnostni izziv predstavlja tudi dejstvo, da Kitajski režim nasprotuje vrednotam, na katerih je NATO utemeljen .

Zaščita pred kitajsko grožnjo pa ne pomeni, da s Kitajsko ne moremo trgovati. Prav tako poleg grožnje zaveznice v Kitajski vidijo tudi partnerja, s katerim lahko sodelujejo pri obvladovanju podnebnih sprememb in nadzoru orožja, je prepričan generalni sekretar zavezništva Stoltenberg.

Rusija: odnosi na najnižji točki doslej, vrata ostajajo odprta tudi za Ukrajino in Gruzijo, a v nedoločljivi prihodnosti

Odnose z Rusijo so voditelji označili za najnižje po koncu hladne vojne, predvsem zaradi njenih agresivnih akcij v zadnjem času. Zavzeli so se za dvojni pristop do Rusije: vzporedno vzpostaviti močno obrambo in hkrati ohraniti odprtost za dialog. Biden se je z voditelji tudi posvetoval pred prihajajočim srečanjem s Putinom.

Voditelji so poudarili tudi odprtost severnoatlantskega zavezništva za prihodnje širitve, pri čemer so oči uprte predvsem v Ukrajino in Gruzijo, s katerima so voditelji izrazili solidarnost in jima obljubili podporo. Konkretnejših zavez pa vendarle niso sprejeli, čeprav poudarjajo, da je na vsakem narodu, da se sam odloči, s kom se želi povezovati in da Rusija nima pravice veta, v kolikor bi se članice zavezništva ter Ukrajina in Gruzija odločili, da slednji pristopita k zavezništvu. Obema državama so sicer obljubili tako politično kot praktično pomoč in približevanje evro-atlantskim povezavam.

Janez Janša in Matej Tonin ob prihodu na srečanje, Foto: nato.int

Janša: če se ne bo širil NATO, se bo kdo drug

Srečanja sta se udeležila tudi premier Janez Janša in obrambni minister Matej Tonin. Ob prihodu je Janša poudaril pomen zmage Nata v hladni vojni tudi za slovensko samostojnost ter dodal, da se mora NATO širiti in v svoje vrste ali zavezništvo pridobiti vse demokratične države, ki z nami delijo temeljne vrednote. »Če se ne bo širil NATO, se bo kdo drug.« Poudaril je pomen podpore članicam v tehnološkem razvoju, ki je temelj za zagotavljanje osrednjega cilja – svetovnega miru.

Ključni izziv po Janševem mnenju za NATO in svetovni mir predstavlja Kitajska. Poudaril je, da mora NATO ostati močan, če se kot svet ne želimo soočiti z novo oborožitveno tekmo ali celo odkritim spopadom. Poudaril je tudi pomen vzajemnosti zavezništva ter dodal, da Slovenija v preteklih letih ni bila ravno zgled izpolnjevanja zavez, da pa se je letos trend na tem področju obrnil in upa, da bomo do leta 2030 lahko s ponosom rekli, da smo sposobni poskrbeti za svojo varnost in v enaki meri kot drugi tudi prispevati k skupni varnosti.

Janša se je med obiskom dvostransko srečal tudi z voditelji Norveške, Islandije in Makedonije.

Odhod iz Afganistana – zavezanost ostaja, čeprav vojakov članic NATO tam ne bo več

O izteku misije v Afganistanu, od koder se NATO umika letos, je Stoltenberg poudaril, da zavezništvo nadaljuje s podporo tej državi. Ta se bo kazala predvsem s financiranjem afganistanskih varnostnih sil, ki jih bodo trenirali tudi izven države.

V Afganistanu nameravajo ohraniti civilno prisotnost in zagotoviti ohranitev ključne infrastrukture, kot je denimo mednarodno letališče v Kabulu. Stoltenberg ni želel potrditi ugibanj, če bo nadzor nad letališčem v imenu NATA prevzela Turčija.

Nekaj konkretnega, a tudi veliko naivnosti
Kaže, da ZDA spet prevzemajo vlogo vodilne sile zavezništva. Vloge in pozicije ostalih članic v prihodnosti trenutno še ne moremo napovedati, kot pozitivno pa lahko izpostavimo stališče, da NATO vidi Kitajsko kot nasprotnika. Takšna stališča so vzajemna, in kitajsko vodstvo v tem duhu izrazito nasprotuje ne le širjenju (in ohranjanju) vpliva Zahoda, temveč tudi širjenju modernih evropskih vrednot.

To je tudi tema, ki bo v prihodnosti vse bolj bistvena. Medtem ko Kitajska s tradicionalnim pristopom prevzema svetovni primat, na Zahodu progresivne družbene teme prevladujejo nad eksistencialnimi interesi civilizacije. Naloga zavezništva je, da jih prepozna, in jih zaščiti.

Omenimo še spremenjen odnos do Rusije, ki je po nastopu Bidna nekako skrenil s poti, ki jo je začrtal Trump. Razmerja sil na Evrazijskem kontinentu se skladno s tem spreminjajo. Upajmo, da bo prevladala moč argumenta nad argumentom moči.

Rok Frelih

14 KOMENTARJI

  1. NATO je pred vsem vojaška organizacija, ki naj ščiti zahodno civilizacijo.
    Žal se dogajajo dokaj čudne reči, saj razpada tisto, kar bi NATO naj ščitil.
    Zahodna civilizacija je pravzaprav vrh, ki ga je dosegel človeški rod in na območjih, kjer se je uveljavila omogočila ljudem dostojno življenje.
    Žal pa prav ta civilizacija razpada, saj je porušila temelje na katerih je zgrajena.
    Propada nameč umetnost, filozofija in etika.
    Civilizacijo je omrežil nihilizem in mnenje, da je takšna civilizacija pretesen okvir za svobodno življenje in jo je potrebno uničiti, požgati do tal in zgraditi novo. to pa je zabloda, ki je še tako močno in učinkovito orožje ne more rešiti.
    Orožje sicer lahko ščiti, vendar je potrebno vedeti, kaj naj ščiti.
    Če naj ščiti civilizacijo, ki nam nudi raj na zemlji, potem moramo skrbeti, da se takšna civilizacija ne bo sama uničila. sedaj to počnemo z njo.

    • Točno tako APMMB, kaj ali koga pa ščiti NATO? Degenerirano civilizacijo. Vrednote LGTB, teorije spola…vrednote rušenja lastne civilizacije, podiranje spomenikov, rušenje družin, požrešnost, parazitstvo… Ne potrebujemo nobene Kitajske, sami se bomo skenslali.
      In če kdo misli, da Rusija nima veta na aspiracije Ukrajine in Gruzije, se hudo moti. Rusija ni neumen šahist na mednarodnem parketu.

    • Enako razmišljam.
      Že pokojni prijatelj mi je pred leti dejal, kako pravijo muslimani: “Mi bomo zavtzeli Evropo brez pušk in drugega orožja”.
      In res se je pred leti to začelo URESNIČEVATI, kajti, kar na enkrat so k nam začeli množično UDIRATI MIGRANTI, in to brez dokumentov, da sploh ne vemo, kdo med nami biva.

      Tudi Kitajska je , kot jo je že TRUMP obtožil, – leta 2019 naredila orožje, pa ne klasično, ampak BIOLOŠKO, katero je sesulo GOSPODARSTVO – v Evropi in po vseh celinah tega sveta.

      Združeni narodi tu niso uresničili svojega poslanstva.
      Nato čaka še veliko naporov, da bomo lahko obdržali naše Zahodne VREDNOTE.

  2. Opozorilo APMMB2 je zelo na mestu.
    Kaj nam pomaga vsa najsodobnejša oborožitev in usposobljenost profesionalnih vojaških enot za klasično vojevanje na velikih ozemeljskih, vodnih in zračnih površinah, če nam mnogo bolj usodno preti množični nenadzirani vdor razpršenih teroristov, sovražnih “spečih diverzantov in likvidatorjev” tujih religij, ideologij in civilizacij, zavestno in usmerjano razpršenih med množičnimi nenadziranimi in nekontroliranimi migracijami po vsej Evropi.
    Svoje civilizacije, religije, kulture in istovetnosti evropski narodi in države ne bomo uspešno ubranili, če ne bomo najprej in predvsem okrepili lastnih civilizacijskih, etničnih, krščanskih, kulturnih in etičnih vrednot, če se ne bomo sposobni še pravočasno upreti prevladujočemu trenutnemu in brezciljnemu potrošniškemu užitkarstvu, egoizmu, nihilizmu, ludizmu ter brezbožnemu in prezirljivemu zanikanju prepoznavnih in temeljnih civilizacijskih korenin in vrednot dediščine Evrope v antiki, judovski, krščanski veri ter v ključnih razvojnih obdobjih evropske filozofije, umetnosti, znanosti, kulture in splošne omike.

  3. NATO še vedno čiti demokratične vrednote. Od vseh članic NATA so te vrednote najbolj ogrožujoče napadane v Sloveniji oz. jih globoka komunistična država hoče uničiti, kolikor jih je slovenska pomlad nekaj vrnila vsaj uradno. Toda uradno je eno, drugo pa je, če se v praksi vse bolj vračamo nazaj v socialistično kolonizacijo.
    Zato je nujno, da to vedo na NATU, ker je to lahko ključ za uničenje demokracije v še drugih članicah NATA in EU pa tudi ZDA. Podpredesednica je socialistka!, ki nima pojma v kaj potiska ZDA.
    ZDA naj naša vlada ponudi poligon oporišča ZDA na Kočevskem, kjer bodo lahko večje vaje in stalna prisotnost ameriške vojske. Le tako bomo varni pred ponovno krvavo komunistično revolucijo (ali nasilnim državnim udarom) s pobijanjem demokratov.
    S eveda pa se mora pri tem s tem strinjati parlamentarna večina na naslednjih volitvah. Zato je pomembno, da ZDA pomagajo demokratom pri nakupu vplivnih sodobnih medijev. Brez tega ne bo lo. Mediji so obrambno orožje pred ponovno komunistično kolonizacijo vzhodne in potem še zahodne Evrope.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime