Vrh koalicije: v zdravstvo in pokojnine še več denarja, o reformah nič

Uredništvo
6

Prioriteti državnega proračuna v prihodnjih dveh letih bosta zdravstveni in pokojninski sistem, v katerega bo dodano investiranih od 200 do 300 milijonov davkoplačevalskega denarja, so vladni partnerji danes sklenili na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju.

Pri tem minister za zdravje Šabeder še ne ve, kako točno bo ta denar razporedil (sploh del za odpravo čakalnih vrst), glede pokojninske reforme pa bodo zgolj pospeševali dvig odmerne stopnje, reforme, na nujnost katere Slovenijo ponovno opozarja Evropska komisija, pa se ne omenja. 

Šabeder bo sicer pri zmanjševanju čakalnih vrst v zdravstvu uporabil koncept, ki ga je v koalicijska pogajanja pred letom dni prinesla Nova Slovenija – da se za zmanjševanje teh uporabi vse razpoložljive kapacitete, tudi tiste pri zasebnikih.

Zdravstvo in pokojninski sistem bosta , ampak sodeč po današnjem koalicijskem vrhu, predvsem v smislu vlivanja vanju novega davkoplačevalskega denarja, medtem ko resnejših strukturnih reform tudi po prvem letu vlade Marjana Šarca še ni na obzorju.

Proračunski obeti za naslednji dve leti so zastavljeni na nadaljevanju visoke gospodarske rasti in ne predvidevajo kakršnekoli resne krize, ki bi zmanjšala finančne prilive. Finančni minister Bertoncelj zgolj svari, da državni proračun ne sme preseči zgornje meje 10,45 milijarde evrov za leto 2020, za naslednje leto pa še 5 milijonov več. Obenem si obeta, da bo, predvsem z rastjo BDP (ne pa tudi z absolutnim zmanjševanjem dolga), javni dolg zmanjšal na 65 oz. 61 odstotkov BDP.

Andrej Bertoncej: “Predvsem smo predstavili prihodke in dovoljene zgornje meje odhodkov po posameznih segmentih, tako za državni proračun kot za zdravstveno in pokojninsko blagajno ter za občinske proračune.

Minister za zdravstvo bi odpravljal čakalne vrste, a še ne ve, kje so najdaljše

Minister za zdravstvo Aleš Šabeder je danes kolegom ministrom in koalicijskim poslancem po njegovih besedah predstavil stanje v primarnem, sekundarnem in terciarnem zdravstvu.

Vanj nameravajo vbrizgati pomembno finančno injekcijo med 200 in 300 milijoni evrov in sicer, kot pravi minister, “skladno s prioritetami”. Približno polovica tega denarja bo šlo za “stalne postavke” kot so bolniške odsotnosti, draga zdravila, biološka zdravila, za povečano število specializantov. Druga polovica pa se bo delila za povečanje mase plač zaradi dogovora s sindikati, za primarni del ter za skrajševanje čakalnih vrst. Konkretnejše investicije v te še niso znane, saj ne vedo kje so problemi s čakalnimi vrstami največji. So pa po Šabedrovih besedah prioriteta tiste čakalne dobe, kjer se lahko zdravstveno stanje čakajočih bistveno poslabša.

Pri zmanjševanju teh namerava uporabiti vse kapacitete, tudi tiste pri zasebnikih. Ob tem je Šarec opozoril, da ne sme priti do “trajne privatizacije zdravstva”. 

Med prioritetnimi zakoni je minister za zdravje izpostavil zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o upravljanju in vodenju javnih zdravstvenih zavodov. Prvi bo po njegovih besedah potreboval “dodaten vir financiranja,” a kako bodo to dajatev pobrali od davkoplačevalcev, še ni pojasnil.

Dokler izvozniki in domača potrošnja prinašata denar, to gre. Kaj pa potem?
Vlada socialni mir in svojo visoko javnomnenjsko podporo do sedaj vzdržuje z razporejanjem denarnih viškov, pobranih od dvignjenih davkov, ki ga v državno blagajno prinaša izvozno zelo aktivno slovensko gospodarstvo.

Ne smemo pozabiti, da ima Slovenija ta čas precej višje davke kot pred kriznim obdobjem. V času krize so se dvigovali, nato pa nikoli več znižali. To velja tako za DDV kot tudi za davek od dohodkov pravnih oseb; oba sta za 2 odstotni točki višja kot pred leti, obenem se za slednjega napoveduje nadaljnje zviševanje.

Pri trenutnem načinu “reševanja problemov” se v vladi zanašajo na nepojenjajočo gospodarsko rast, pri čemer kakšnega “plana B” za primer resnejše ohladitve gospodarstva, ki bi zmanjšala načrtovane prilive v državne blagajne, ter povečal število brezposlenih, ni za zaslediti.

Na obzorju tudi ni nikakršnih resnih reform zdravstvenega in pokojninskega sistema, ki bi zagotovile dolgoročno vzdržnost obeh javnih blagajn in njuno odpornost na okoliščine gospodarske recesije. V sisteme bi enostavno vbrizgavali denar, kot so denimo lani to storili z 35 milijoni evrov za zmanjšanje čakalnih vrst, pri čemer sploh niso vedeli, kako dolge so, oziroma kje so največji problem.

Zaradi vsega tega je to vladno jadranje na ugodnem vetru gospodarske rasti za Slovenijo srednjeročno izjemno nevarno. Ljudje so razmeroma zadovoljni in imajo občutek, da stvari še nekako “štimajo”, a morda zato, ker jim ni potrebno k zdravniku, ali pa brez pravega zavedanja, da se vse to, ob globalnem obratu, čez noč podere kot hišica iz kart. Se bo, ko bo do njega prišlo, kdo sploh vprašal, kaj je Šarčeva vlada v času debelih krav storila za obdobja suhih let, ko se lukenj v propadajočem zdravstvenem in pokojninskem sistemu ne bo dalo krpati zgolj z vlivanjem vanj novega denarja?

Na takšen spomin “zlate ribice” pri volivcih stavi realno izjemno pasivna vlada Marjana Šarca. Bomo volivci tokrat spregledali to igro in oblastnike za takšno politiko znali tudi kaznovati?


6 KOMENTARJI

  1. Zajedalski posredniki za nabave zdravil in drugih zdravstvenih pripomočkov so po včerajšnji Šabedrovi napovedi o slapu novih proračunskih milijonov prvi zadovoljno odpirali šampanjce. Uplenili bodo nove količine denarja, za zavarovance oz. paciente in zdravstveno osebje pa se ponovno ne bo nič spremenilo.
    In ko je minister Šabeder razumno dejal, da bo skušal za prednostno nalogo zmanjšanja čakalnih vrst skušal izkoristiti vse razpoložljive zdravstvene zmogljivosti, od državnih, preko koncesijskih do zasebnih, so zadrti zaščitniki privilegijev “javnega zdravstva” med politiki in medijskimi dreserji javnega mnenja takoj dvignili glave in glas. In z njimi nemudoma tudi nespečni premier Marjan Šarec, ki je takoj posvaril pred zloslutnimi “demoni” privatizacije zdravstva.
    Stara plošča, že videno!

  2. Kot, da nismo vedelo, kako bo. Namesto stokanja in opozarjanja naj se že enkrat spametuje volilno telo, katerega šefica je še nedolgo nazaj pametovala, kako v Sloveniji ni političnega zapornika, ampak politik v zaporu. Upam, da je Bruselj dovolj daleč, da bo mir pred njo in, da bo končno temu volilnemu telesu kapnilo, da je edini način , da se kaj spremeni v povezovanju opozicije. Pa če tudi ni vsem vsakdo všeč.

  3. Volivec, kriv si! Samo da ni SDS. Idiot od volivca voli madzarone, serpentinske, cmerarje, jamnike, golobice, cistokrvenga mesanca, …samo in edini pogoj je, da ni Slovenec po dusi! Presstitucija, debilna, kriva podpore norim vladarjem in Globoki drzavi. Se spomnite Setinceve inis njenega Brezna? Bravo, Setinceva, pokazala si svoje brezno!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime