Koalicijski vrh (vir foto: Twitter Janeza Janše)

Vladna ekipa, generalni sekretarji strank in koalicijski poslanci so na Brdu pri Kranju razpravljali o proračunu za prihodnji dve leti. Koalicija je tudi pri tem vprašanju poenotena.

Tako je tudi pri demografskem skladu, ki je ena izmed pomembnejših tem letošnje jeseni. Predstavitev sklada dolga in izčrpna, vprašanj pa ni bilo veliko, saj je zasnova demografskega sklada precej usklajena. Koalicija pričakuje, da bo zakon o demografskem skladu sprejet do konca leta.

Tretja pomembna točka usklajevanj je bila debirokratizacija države.

Proračun za leto 2021 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke. Proračun za prihodnji dve leti mora vlada najpozneje do 1. oktobra poslati v DZ, kjer se poslanci prav zdaj ukvarjajo z rebalansom proračuna za letos.

Pred dokončno pripravo proračunskih dokumentov bo vlada upoštevala tudi najnovejše gospodarske napovedi, ki ji jih je Urad za makroekonomske analize in razvoj posredoval v ponedeljek. Podrobnosti še niso znane, zadnje številke urada iz junija letos pa kažejo na skrčenje bruto domačega proizvoda v letu 2020 za 7,6 odstotka ter nato 4,5-odstotno rast v letu 2021.

Že pred več kot letom dni določeno zgornjo mejo proračunskih odhodkov za zdaj vlada pušča nespremenjeno. Leta 2021 naj bi se ustavila nekaj pod 10,5 milijarde evrov in se leta 2022 povzpela na 10,7 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naslednje leto naj bi znašal med 1,5 do 2 milijardi evrov, obenem pa naj ne bi posegal v že pridobljene pravice.

Zgornjo mejo odhodkov državne blagajne v letu 2020 bo medtem DZ zaradi nepričakovanih izdatkov za blaženje posledic epidemije covida-19 še ta mesec zvišal za tri milijarde evrov na 13,4 milijarde evrov.

Za raziskave in razvoj je sedaj namenjenih 10 milijonov več kot pod Šarčevo vlado, prav tako proračun namenja več denarja infrastrukturnim projektom.

Robert Polnar bo podprl interpelacijo zoper ministra Hojsa, a premier Janša nima nič proti

Ob boku koalicijskega vrha je poslanec DeSUSa Robert Polnar napovedal, da bo podprl interpelacijo ministra Hojsa in to iz dveh razlogov; ker Janša podanega odstopa Hojsa ni razrešil v treh dneh

Ko je minister odstopil, bi jaz pričakoval, da bo predsednik vlade to razrešil na tak ali drugačen način v treh dneh, ne pa da se to vleče že tri mesece. In drugič, ker kar se je zgodilo s koncertom “onega hrvaškega guslarja,” sam absolutno ne pristaja na to, da bi se v Sloveniji v kakršnikoli obliki promoviralo ustaštvo.

O svojem stališču je obvestil tudi premierja Janša in ta mu je odvrnil, da v njegovi odločitvi, da ne glasuje v skladu z koalicijsko zavezo, predsednik vlade ne vidi težave.

Kaj prinaša demografski sklad?

Eden pomembnejših projektov, ki jih namerava koalicija spraviti pod streho do konca leta, je tudi ustanovitev demografskega sklada. Demografski sklad bo namreč upravljal državno premoženje, večina prihodkov od njega pa se bo namenila za pokojnine.

V osnovnem kapitalu sklada bodo naložbe v lasti Slovenskega državnega holdinga, Družbe za upravljanje terjatev bank, Družbe za svetovanje in upravljanje, Kapitalske družbe, Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Modre zavarovalnice in naložba pokojninskega zavoda v Zavarovalnici Triglav. Darsa pa ne bo v osnovnem kapitalu sklada, je pa možno, da bo še prišlo do spremembe. Vrednost naložb v skladu brez Darsa bi bila dobrih 8,5 milijarde evrov, če pa bi bil vključen še Dars, bi znašala 11,5 milijarde evrov.

40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin se bo namenilo akumulaciji, 40 odstotkov dividend bo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin bo namenjenih izgradnji domov za starejše, prav tako deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.

Nadzorni svet bo 13-članski. Štiri člane bo imenovala vlada, devet pa DZ na predlog poslanskih skupin. Predlog bo šel po potrditvi na vladi na Ekonomsko-socialni svet, v DZ pa naj bi bil konec novembra ali v začetku decembra.

V koaliciji se povsem ne strinjajo s strategijo upravljanja naložb demografskega sklada, kjer imajo koalicijski partnerji različna mnenja. V vsakoletni strategiji upravljanja naložb bo mogoče opredeliti tudi naložbe, s katerimi demografski sklad ne more svobodno razpolagati brez soglasja DZ. To so denimo naložbe Telekoma Slovenije, Petrola, Loterije Slovenija in Nove Ljubljanske banke.

Urad za demografijo, pod katerega bo spadal demografski sklad, bo vodil kandidat iz vrst stranke DeSUS. Če bo ta funkcija postavljena na nivo ministrstva brez listnice, kot si neuradno želijo v upokojenski stranki, zna priti do manjše rekonstrukcije vlade. Med možnimi opcijami je ta, da se DeSUS skupaj z Aleksandro Pivec odpove še kmetijskemu resorju, tega pa prevzame Nova Slovenija.

9 KOMENTARJI

  1. Zakaj sem skeptičen , da je ta sklad najboljša rešitev za upokojence.
    Direktorje javnih in državnih podjetij imanuje politika, ključni kriterij političnega kadrovanja ni
    znanje in sposobnost, ampak lojalnost politični opciji.
    Posledica nastavljanja nekompetentnega kadra je kot ugotavlja OECD
    ”Večina javnih in državnih podjetij v SLO je bilo slabo upravljano, kar je imelo negativen vpliv na kredibilnost in razvoj relativno nelikvidnega slovenskega kapitalskega trga. Izboljšanje korporativnega upravljanja v Sloveniji ostaja ključni izziv, zlasti v odnosu do podjetij v državni lasti (PDL). Boljše korporativno upravljanje slovenskih PDL bo povečalo njihovo vrednost in lahko prispeva k boljšim rezultatom pri privatizaciji mnogih PDL. Tržna kapitalizacija 61 podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je konec leta 2012 predstavljala le 14 % BDP v primerjavi s povprečjem OECD, ki je znašalo 84 %. Danes razmere niso nič boljše, od kje torej ideja, da bo ta po politiki voden sklad generiral sredstva za pokojnine.
    Ta sklad zagotovo pomeni sekiro v med zgolj politično lojalnim kadrom, ki bodo dobili odlične plače.
    Da, bom razumljem z isto tezo sem nasprotoval ustanovitvi državnega Sidg, anomalije ki se tam sedaj pojavlajo so tipične za gospodarske subjekte kjer kadruje država oz. politične stranke.
    Ker sem hotel na njihovi internetni strani preveriti kako v resnici Sidg posljujejo sem našel ogromno podatkov ne pa tudi finančnega poročila in bilanc.
    Ali je treba še kaj dodati.

    • Se strinjam z vašim komentarjem, g. Peter.
      Še namig: bilance in poslovna poročila so javno objavljena na AJPES. Kakšen je pa postopek, da se pride do njih, pa žal ne vem. Vprašajte, saj so prijazni.

    • Se opravičujem: na spletni strani AJPES je aplikacija JOLP, tam se dobijo podatki iz bilanc za gospodarske družbe. Nisem nikoli uporabljala, ker sem imela drugo možnost za iskanje podatkov iz bilanc. Zato nisem vedela – pa sem šla zdaj gledat na spletno stran AJPES.

  2. G. Peter, ga. Helena odlični komentarji.

    Sam osebno o tej tematiki vem premalo. Načeloma naj bi bil verjetno demografski sklad nemanjen temu, da se razbremeni proračunske izdatke za namen omilitve demografskih gibanj (t.j. primarno penzij)?

    S tem sicer načeloma ni nič narobe in je Sklad pač ideja kako bi se to naslovilo ker preprosto ne bomo mogli iz proračuna v nedogled delati takšne transferje za penzije (ki so pogosto arbitrarno politično določene, ne glede na realno stanje vplačil zavezancev).

    Ne vem pa kako bo vključitev teh borznih podjetij v Sklad vplivala na njihov položaj na Borzi. Sploh je slovenski kapitalski trg kriminalno neurejen in podcenjen in tu izgubljamo ogromne potenciale.
    G. Peter mogoče lahko poveste kaj več o tem?

  3. Skepsa oz. resna zadržanost do ustanovitve novega demografskega sklada ter njegovega vodenja in upravljanja preko aktualnih vladajočih političnih “elit” je več kot utemeljena.
    Aktualna vlada in vladajoča koalicija SDS, SMC, NSi in Desus si obeta od novega sklada ter kadrovanja “svojih” zvestih predstavnikov v organe vodenja in upravljanja pomembno povečanje vpliva na gospodarske in socialne tokove.
    Parlamentarna (LMŠ, SD, Levica, SAB) in izven-parlamentarna opozicija pa bo storila vse, da bi vladajoči koaliciji čim bolj in čim dlje “kvarila igro” ter čim bolj škodovala učinkovitosti ter smiselnosti delovanja novega državnega upravljalca z zajetnim javnim premoženjem.
    Seveda bi se (in se bo) ravnanje strank aktualne opozicije obrnilo za 180 stopinj, ko bi se njene stranke ponovno dokopale do izvršilne oblasti in ko bi nova vladajoča koalicija v skladu s svojimi interesi ponovno zamenjala vse organe vodenja in upravljanja v demografskem skladu s “svojimi” zvestimi kadri.
    In “igre brez meja” s slabo upravljanim javnim premoženjem bi se (in se bodo) nadaljevale – na račun državljanov, davkoplačevalcev in volivcev.
    Še posebej se zdita zamisli o ustanovitvi novega ministrstva (brez listnice) ali urada vlade za demografijo ter državnega demografskega sklada vprašljivi, ker si trenutno lasti politično avtorstvo nad pobudo ter obeta posledični politični nadzor nadzor in vpliv nad obema novima državnima institucijama kar permanentna vladna stranka Desus, ki že sedanjih dveh problemsko zajetnih in kompleksnih ministrstev (za zdravje in kmetijstvo) ne zmore dovolj uspešno in učinkovito voditi in upravljati, saj je njen “kadrovski bazen” absolutno preskromen, preozek in preplitev.
    Dobesedno samouničevalna in pogubna je prevladujoča oblastna logika “fevdalizacije” posameznih ministrskih resorjev in njim podrejenih državnih skladov in drugih asociacij s strani posameznih strank vladajoče koalicije, in sicer ne glede na to, ali stranka sploh premore strokovno in politično ter etično najkompetentnejše in najkonkurenčnejše kadre za vodenje in upravljanje povolilno prisvojenih “fevdov” – ali ne. Praksa strankarske “fevdalizacije” posameznih vladnih resorjev je toliko bolj škodljiva, ker si posamezne stranke vladajoče koalicije po koalicijskem dogovoru ne prisvajajo le izključne pravice do predlaganja in imenovanja pristojnih ministrov iz svojih vrst, ampak pogosto tudi do samovoljnega imenovanja državnih sekretarjev, direktorjev direktoratov, direktorjev skladov in agencij itd., itn.
    Vodenje in upravljanje državnega premoženja na tak izrazito stranko-kratski in domala “mafijsko-pajdaški” sektaški način v nobenem primeru ne more zagotavljati optimalne strokovne, politične in demokratične neoporečnosti ter najvišje gospodarske in socialne učinkovitosti razpolaganja, vodenja in upravljanja z javnim/državnim premoženjem.

  4. Aktivni državljan zelo lepo ste me dopolnil in osvetlili problem še iz drugih zornih kotov.
    Za g. Rokca bi pa še dodal, da mi stojijo lasje po koncu nad finančno podjetniško nepismenostjo naših politikov in poslancev obeh provenienc.
    In sicer pri skladu se izhaja iz podmene, da bo ustvarjal dovolj velike dobičke za polnjene pokojninske blagajne.
    Pri tem očitno pozabljamo, da dobiček ni in ne more biti namenjen zgol za delitev. Temeljna funkcija dobička je denar za vlaganja v trženje in tehnološke izboljšave zato, da bodo ta podjetja održala svoj položaj na trgu in morda ustvarjala v naprej še večje dobičke.
    Če se bo tem podjetjem pobiralo dobičke in porabljalo za penzije, namesto za sledenje tehnološkemu napredku in večanju tržnega deleža, potem se bodo tudi podjetja, ki sedaj poslujejo z dobičkom spremenila v tehnološko zastarela podjetja, izgubila bodo trg in na koncu poslovala z zgubo.
    Država bo imela na koncu dva problema, od kje vzeti denar za pokojnine in od kje vzeti denar za sanacijo teh podjetij.
    Na koncu bo kot že videno za drobiž ta podjetja prodala tujcem

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime