Vračajo se časi cenzure za “neizobraženo drhal”

Milena Miklavčič
25

Vedno bolj ugotavljam, da je samocenzura, ki smo jo nehote prinesli v novo državo iz stare, pravo prekletstvo. Bo odnos do svobode razmišljanja in govora sploh kdaj takšen, kot bi v demokratični deželi moral biti? Nikoli si ne bi mislila, da bo po tridesetih letih življenja v samostojni Sloveniji spet treba paziti, kaj rečemo in zapišemo.

Nekaj kratkih let po osamosvojitvi se je zdelo, da so ljudje kar zacveteli: iz njih so vrele zgodbe, ki so jih pred tem leta in leta nosili v srcu in skrivali pred svetom. Tega ne govorim na pamet, govorim iz lastnih izkušenj, saj sem ob pripovedovalcih presedela ure in ure, pa še ni bilo zadosti za vse, kar so mi želeli povedati. Še dobro, da sem že po naravi takšne sorte, da zagrabim bika za roge takoj, ko ga zagledam pred seboj in zlepa ne prenašam na jutri, kar lahko storim že danes!

Kdaj točno se je ponovno vrnil strah pred izražanjem lastnega mnenja, ne bi vedela. Ljudje se bojijo za službe, pa so raje tiho. Tisti, ki verjamejo v teorije zarote, trdijo, da seznami čvekačev, ki razmišljajo drugače, kot je zaželeno, že obstajajo …

Ne bi bila rada v koži tistih, ki so morali molčati vse do leta 1991. Lahko zapišem, kar sem tisočkrat slišala iz njihovih ust: bili smo ujeti v temi, a smo ves čas upali, da bo vanjo nekoč posijalo sonce!

Je začelo iti z resnično svobodo govora in izražanja krepko navzdol takrat, ko je bivši predsednik države razdelil državljane na prvorazredne in drugorazredne? Ali morda takrat, ko je Ivan Godnič zagrozil, da je po tem, ko so Sv. Barbaro izpraznili, v njem kar naenkrat precej prostora, se ve, za koga? Pa ga nihče ni niti za ušesa, kaj šele, da bi se množično in v en glas obsodilo sovražni govor.

Je postalo ljudi ponovno strah zaradi klerotalibanskih pičk, nenehnega zmerjanja, da so fašisti ne da bi uradne inštitucije vključno z državljani obsodile takšno vulgarno besedičenje?

Ne bi bila rada v koži tistih, ki so morali molčati vse do leta 1991. Lahko zapišem, kar sem tisočkrat slišala iz njihovih ust: bili smo ujeti v temi, a smo ves čas upali, da bo vanjo nekoč posijalo sonce! Lahko si predstavljate, kakšen šok so doživeli, ko so spoznali, da je bila svoboda govora le utvara, fatamorgana, muha enodnevnica?

Si lahko predstavljate, pa ne glede na to, je vaše politično prepričanje črno, belo, rdeče, zeleno, modro ali marsovsko, kako so se počutili državljani, ko se jih je z jebo vam pas mater na simbolični ravni ponovno nagnalo tja – v temo, kjer so pred osamosvojitvijo bili?

Mislite, da so neumni, da niso vedeli, da tudi Slovenci so zaplankane živali in sfukat ga je treba ne letijo nanje?

Spomini in strahovi neizobražene drhali

Recimo, da mu je ime Valentin. Prijateljujeva že več kot štirideset let. Ko sem prvič prišla k njemu, sem vstopila skozi zadnja vrata, da me ni nihče videl. Predtem je zagrnil zavese in njegova žena je šla dvakrat okoli hiše, da se je prepričala, da ni nikogar, ki bi nam prisluškoval. V omari, ki jo je podedoval od svoje pratete, baronice, se je skrival bogat arhiv polpreteklega časa. Tam niso bili le dokumenti, bilo je tudi ogromno fotografij, s pomočjo katerih mi je povedal marsikatero zgodbo. Nekatere so bile strašljive, druge krute, spet tretje zabavne, saj so govorile o čisto običajnih človeških napakah. Z osamosvojitvijo je postal čisto drug človek! Od sreče bi najraje objel ves svet. Začel se je celo dogovarjati z nekaterimi muzealci, da bi jim zapustil svojo bogato dediščino. Za nekaj kratkih trenutkov je verjel v svobodo, v enakost!

Potem pa se je zgodilo tisto znano politično robkanje zaradi preimenovanja letališča Brnik v Letališče Jožeta Pučnika. Ko me je poklical po telefonu, se mu je glas tresel od jeze, žalosti, malo pa tudi od strahu. »Se je že začelo!« je dejal, »spet nam bodo vzeli pravico izražati misli!«

Nisem mu verjela, pa bi mu morala. Žal nisem doživela tega, kar je doživel on. Prav zaradi pomanjkanja lastnih izkušenj sem bila takrat prepričana, da se moti.

»Ne bodi tako lahkoverna!« me je karal.

Včeraj, pod noč sem ga po dolgem času spet obiskala. Bil je že zelo slab, komaj je govoril. Starostne težave mu niso prizanašale. Prijel me je za roko in me gledal v oči.

»Si slišala, kaj smo, ker razmišljamo drugače, ker iščemo do kolikor toliko solidnih informacij lastne poti?« me je vprašal.

Neizobražena drhal mu ni in ni šla iz glave. Leta in leta se je na vso moč trudil, da bi verjel in zaupal tudi novinarjem. A kaj, ko so ga zmeraj znova peljali žejnega čez vodo.

Ne le, da je v življenju dosegel vse možne titule, da je študiral doma in v tujini, da se je družil s številnimi krščanskimi misleci iz vse Evrope, ker ne tuli v isti rog, kot brezimneži, ki so ugrabili Slovenijo, je frdaman.

Mislila sem mu že reči, da je še huje, kot si predstavlja, pa sem se premislila. Resnico zatirajo tudi na socialnih omrežjih. Brišejo vse, kar se zdi tistim, ki držijo monopol nad javno spregovorjeno besedo v svojih rokah, neprimerno.

Še huje: ob izteku svojega dolgega življenja je doživel še zadnji udarec: da ga je ozmerjal nek petelinast mulc, sit belega kruha, ki ne ve, kaj govori.

»Tako zelo boli, ko vidim, da imajo tisti, ki so krojili resnico nekoč, to ponovno v lasti. Moji prijatelji so se zaprli vase, ne upajo se komentirati niti najbolj v nebo vpijočih težav, v katerih smo se znašli. Si tudi ti opazila, da niti v devetdesetih letih ni bilo takšnega masovnega objokovanja Titove smrti kot danes? Upam, da ne bom dočakal, da bodo na račun tega krvnika dobili Slovenci nov dela prost dan. Zmeraj, ko slišim, da moramo brez ugovarjanja verjeti, da bodo tuje kulture uspešno presadili med nas, staroselce, zatrepetam ob misli, kakšna bo slovenska prihodnost. Kdo se bo tej norosti uprl? Mi, ki se bomo vsak čas poslovili od tega sveta s strahom v srcu verjetno ne. Mladi, ki se jih danes polni glave s socialističnimi idejami žal tudi ne.«

Zadnji pogled, ki mi ga je namenil, je bil poln bolečine. In razočaranja. Pa tako je upal, da bo dočakal lepše, svobodnejše čase.

Mislila sem mu že reči, da je še huje, kot si predstavlja, pa sem se premislila. Resnico zatirajo tudi na socialnih omrežjih. Brišejo vse, kar se zdi tistim, ki držijo monopol nad javno spregovorjeno besedo v svojih rokah, neprimerno. Cenzura postaja kraljica! Vedno več jih je, ki se apatično vdajajo v usodo. Namesto kritičnih misli, raje objavljajo fotografije kužkov in muckov.

Virtualni Grigorij Aleksandrovič Potemkin s cenzuro pustoši med uporabniki interneta ter postavlja všečne kulise za tiste, ki bi najraje videli, da se neizobražena drhal izbriše iz njihovega vsakdana. Je čas, ko bo drhal v ječah, globoko pod zemljo, Potemkinove vasi pa polne kičastih kimavcev – blizu?

25 KOMENTARJI

  1. Gre za bistveno lastnost in odliko demokracije,:

    – da lahko svobodno razmišljaš in poveš kaj misliš
    – da lahko predlagaš, kaj se naj spremeni v dobro vseh nas.
    Vendar oblastna politika to zatira na vseh področjih, začenši v slovenskem parlamentu, ki bi naj bil slovenski posvečeni hram demokracije.

    Pa ni, saj , oblastna politika že drugi mandat v parlamentu po tekočem traku zavrača ustvarjalne, koristne predloge desnice za slovensko skupno in posamično dobro.

  2. Žal je vse res.Kar se tiče,npr.facebooka,račune imajo samo še tisti,ki objavljajo slike kužkov,muck,pečenja čevapčičev itn.,tistim pa,ki smo “dreku rekli drek”,je podivjana “rdeča drhal” le te zaprla.

  3. Se ni za čuditi!
    Ljubljenčki krvavopartijske Visoke šole za politične vede in novinarstvo (FDV) so izgubili monopol.
    S pojavom socialnih omrežij lahko sedaj vsak pove svoje mnenje, ne le od krvavordečih požegnani “strokovnjaki za vse”!
    Kakšna frustracija…

  4. Bravo ga.Milena! “Neizobražena drhal” je preveč mirna, tiha in pokorna, očitno prenese vse, zato lahko “izobražena drhal” dela vse, kar se ji zljubi. Vendar pa je enkrat vsega konec in poln je lonec, ko pa prekipi je hudič. Vsa njihova dejanja kažejo na velik strah, da bi izgubili oblast, privilegije in moč, zato kot ranjena zver z vso močjo mlatijo okoli sebe. Toda zakona narave in ekonomije sta pač takšna, da je enkrat vsega konec in da se stvari spreminjajo, pa če jim je prav ali ne. Zgodovina nam pove, koliko mogočnih imperijev in vladarjev je žalostno končalo, zato tudi peščici te “izobražene drhali” ne kaže dolge in lepe prihodnosti. Tako pač je.

  5. Levji delež za cenzurirano stananje javnega mnenja pri nas imajo MSM mediji. Delo, Dnevnik, Večer, POP, RTV…in njihovi v novinarje zakrinkani reklamni agenti “pravovernosti”. K temu dodajo pa še strahopetnost tistih, ki bi morali spregovoriti, pa prepuščajo prostor neizobrašeni gostilniški drhali, da po spletu svinjajo in propagirajo svoje psihotične motnje.
    Ob vsem tem pa država iz našega proračuna, torej iz našega davkoplačevalskega denarja izdatno finančno podpira razne NGO, ki potem s tem denarjem svinjajo po drugi polovici državljanov in davkoplačevalcev.

  6. Vladajoča kleptokracija in od nje postavljena politična elita ter “neizobražena drhal”, za katero ustvarja pravičniški Boštjan Videmšek, so tisti, ki finančno in statusno omogočajo ideološkemu zdresirancu (eno)partijske FSPN oz. FDV, da z neprikritim gnusom in skrajno oholo ter pristransko prezira, žali in sovraži lastne bralce, državljane RS in skupnosti EU.
    Stanovsko društvo DNS pa ob tem in takem eklatantnem primeru javno izrečenega sovražnega govora s strani svojega “uglednega člana” in nemara celo stanovskega nagrajenca pomenljivo molči ter s tem zgovorno potrjuje njegov skrajno samopašni, oholi in pristranski prezir ter neizmerno sovraštvo do lastnega družbenega okolja.

  7. Facebook je “banal” vplivne konservativce in desnicarje.
    Brez kakrsnekoli obrazlozitve. Ker so ” nevarni”? Komu so nevarni?
    Ena od “nevarnih” Laura Loomer se je odpravila na sedez Facebooka in svoj obisk posnela ( Z youtuba je zaenkrat se niso skenslali).
    Hotela je priti do nekoga iz vodstva in dobiti odgovor, zakaj so ji vzeli besedo ….
    V avli je izobesenih ogromno plakatov, sama levicarska propaganda …
    Na enem plakatu pise Take care of in nasteti so:
    MUSLIMANI
    crnci
    migranti
    LGBT
    transseksualci
    staroselci
    zaporniki
    Latinosi

    Kristjanov in belcev na tej listi ni …
    Seveda Loomerjeva ni dosegla nicesar. Zagrozili so ji, naj se odstrani ali pa bodo poklicali policijo. Ni odsla in pojavili so se 3 policisti. Povedala jim je, kaj se dogaja, potem je v njihovem spremstvu odsla …
    —–
    Ne delajmo si utvar: slovenska FDV je bila za cenzorja izbrana premisljeno.

    • Sem gledal. Laur Loomer je naredila dober kraval. Pogumna ženska! Američani se vsaj borijo zase! Oni se še spomnijo enega od očetov naroda A.Hamiltona, ki je rekel : Those who stand for nothing fall for everything.

  8. Še dobro, da imamo ta (odličen) portal in Faktor in Portal plus, sicer bi bili, kot zamorci v 50 in 60 v ZDA namilost in nemislost prepuščeni demokratom iz kukluxklana.

  9. Hvala g.Mileni,da nas je ponovno spomnila ,da SE STARE KAČE SPET PREBUJAJO(no,niti niso v resnici spale,le potuhnile so se) in poskušajo z svojim tresočim repom in sikajočim jezikom preplašiti vse okoli sebe.
    Ustrahujejo,na čelo si nalepijo rdečo zvezdo,katera jim daje(lažno ) magično moč (za to jo sploh imajo)in siiiiikajo v vsakega,ki poskuša misliti po svoje.
    Seveda vsi vemo,da znajo tudi hudo pičiti in tega nas je pa res strah!
    Edina naša obramba ni le resnica,ni le molitev,ampak uporabiti bi morali prav vse rekvizite,da se brani DEMOKRACIJA ,KI NAJ BI BILA TUDI RESNICA IN SEVEDA SVOBODA.
    Kar naj ustrahujejo in opletajo iz svoje lačne rdeče čeljusti,nesmemo se jih bati! Nobenega ,ker smo vsi skupaj samo prebivalci Butal , med Butalci pa ,pač drugače ne more biti.
    Pišimo,govorimo,brez strahu in sramu,kaj bojo rekli! komu mar! Uprite se Butalskim izjavam!
    Sejejo starh,vendar,če se ne bomo v hlače(ko bojo najbolj grozili),bojo počasi izgubili na umetno ustvarjeni moči.
    Nihov simbol je stisnjena pest,dvignjena v zrak, rdeča petokraka ,srp in kladivo in nesramno govorjenje–mar se ja ne bomo tega bali???

      • Igor,a ti res misliš,da si glavni ? Ti si merilo in arbiter za vse ! “Kadija tuži i sudi!”
        Resno mislim,ti pojma nimaš,kaj je Rudi pesnil in pisal.Rudi Šeligo je velika osebnost,pisatelj,dramatik in politik.
        Mala Slovenka je dobro napisala in komentirala odličen članek Milene Miklavčič.In ti se kar naprej zaganjaš,ker očitno ne zmoreš normalnega komentarja.
        Po drugi strani pa nima smisla trošiti preveliko časa in besed na temo levičarjev,ki se na vse pretege trudijo uvesti cenzuro in odpraviti oz. zelo omejiti svobodo govora.Slovenska cenzura skozo FDV in Mirovni inštitut,ki sta se vsilila Facebooku za “nadzornike” je sramota za demokracijo v Sloveniji.Kakorkoli,če ne na kratki rok,se na dolgi rok vse vrača in plača! Levičarji,vse pride na svoje mesto !!

  10. Vsebine in podobe medijev ne oblikujejo novinarji, ampak uredniki in njihovi neposredni sodelavci, ki dajejo mediju končno podobo, sliko ali zvok. Novinarji so le izvajalci naročenega, če naročila ne spoštujejo, ali pa skušajo uveljaviti svoj zorni kot, do katerega so v življenju in pri delu prišli, se hitro posuši njihovo pero in utiša glas. Še posebej, če bi želeli nasprotovati pro-bošnjaški in pro-šiptarski ali pro-hrvaški politiki v Sloveniji. Le ti tudi skrbijo, da ljudje ne bi postali bolj izobraženi oziroma, da bi dobili dvoplastne informacije. Na primer tudi, kako in kaj so doživeli Slovenci med leti 1848 in 1941, ko so Slovenci imeli obilo dobrih mož z izjemno količino narodno pomembnih dosežkov vseh smeri. Tudi zato imamo Slovenci nad 10 tisoč svetovno priznanih ljudi, kot je ugotovil g. Edo Gobec.

  11. Ni dovolj, da si formalno izobražen, pomebneje je, :

    – da si pošten, pravičen in odgovoren
    – da imaš zdravorazumski pogled na življenje, ki vedno upošteva pravi vzrok za posledice v življenju.

  12. Ozavestiti; formalma izobrazba je temelj vsega z obilo branja najrazličnejših knjig. Od otroških dni. Šele to omogoča navedbe iz druge in tretje vrte zapisana, Nekateri se radi sklicujejo na “zdravo kmečko pamet”. Žel, je med slovenskimi kmeti še nisem srečal, spoznal in doživel.Saj se še pogovarjati ne znajo v kmetijskem jeziku, ampak govorijo kot da dso zaposleni v proizvodnji. Torej, izobrazba je temelj vsega.

  13. Biljan,
    Jaz pa menim,da izobrazba pri modrosti,žal nima veliko skupnega.
    V službi me vglavnem obkrožajo več al manj samo visoko izobraženi ljudje.
    Ali pa so tudi modri?
    No,nekateri so,drugi pa so debili z doktoratom.
    Izobrazba je samo ,pravzaprav,dobra načitanost v nekem področju.
    Modrost pa…je stvar zavesti in srca,zavedanja torej,je neke vrste božja govorica skozi usta malega človečka.

    Modrost so izkušnje in preiskušnje stare mame in dedka,ki nista imela (skozi danešnje oči)nobene izobrazbe.
    Pa vendar sta pametno živela in tako skušala vzgajat svoj rod.

    Modrost je tudi govorica narave,če smo ji predani,ko nas nagovarja. Če jo spoštujemo in imamo radi,seveda!
    Če imamo izoblikovane “notranje ušesa”,nam lahko veliko pove.
    Izobrazba je tu odveč,morda,včasih celo ovira.
    Izobrazba je seveda nujna pri opravljanju določenega poklica,kaj malega tudi pride prav tu pa tam v življenje,ali pa tudi ne.
    Izobrazba,brez modrega uporabnika je torej bolj malo vredna.
    Modri uporabnik,pa čisto dobro fura tudi brez izobrazbe…
    No,ker imam doma tri otroke,ki še vedno hodijo v šolo,jim ,seveda,ne bom šla razlagat,da izobrazba pravapraprav niti ni preveč pomembna,ker bi vsaj eden od njih to z veseljem slišal iz mojih ust….
    Pomembna je,a neprimerljiva z mordostjo.
    A sedaj sem zašla s teme,zato bom modro utihnila.

  14. Ko sem bil vodja splošno-kadrovske službe v 100 članskem kolektivu, so pogosto dejali, da so nekateri PK delavci boljši kot KV delavci. Da, v nekaterih delovnih operacijah, do katerih pa jih je dejansko lehko pripeljal le KV delavec. O modrosti nisem pisa. O dr. znanosti iz univerz v Sloveniji imam svoje, a žal, slabo mnenje. Mislim, da ni pošteno,da pri zapisih in vsem vedno poudarjamo le dedke in babice, nikoli pa ne očetov in mater. Zakaj? Če je bilo vse normalno, so bili prvi seveda že sproščeni vsakodnevnih obveznosti za preživetje. Ni nujno, da so imeli formalno izobrazbo, a preko dveh rodov so si nabrali tako ali drugačno znanje. Nihove izkušnje in sporočila pa so bile lahko pozitivne ali negativne. O modrosti pa vsak zase ve, ali so bili dejansko modri. Brez temeljev – znanja – ne more stati nobena življenjska hiša. Po vsem, kar sem prebral v preteklih mesecih, pa so pisci pogrešali pri Slovencih predvsem znanje. Izjeme so pa izjeme. In, ker so Slovenci tako modri, zakaj jim potem na 3/4 zastav Triglav lež?

  15. Se opravičujem za prejšnje tipkovne napake. Ko sem bil vodja splošno-kadrovske službe v 100 članskem kolektivu, so pogosto dejali, da so nekateri PK delavci boljši kot KV delavci. Da, v nekaterih delovnih operacijah, do katerih pa jih je dejansko lahko pripeljal le KV delavec. O modrosti nisem pisal. O dr. znanosti iz univerz v Sloveniji imam svoje, a žal, slabo mnenje. Mislim, da ni pošteno,da pri zapisih in vsem vedno poudarjamo le dedke in babice, nikoli pa ne očetov in mater. Zakaj? Če je bilo vse normalno, so bili prvi seveda že sproščeni vsakodnevnih obveznosti za preživetje. Ni nujno, da so imeli formalno izobrazbo, a preko dveh rodov so si nabrali tako ali drugačno znanje. Njihove izkušnje in sporočila pa so bile lahko pozitivne ali negativne. O modrosti pa vsak zase ve, ali so bili dejansko modri. Brez temeljev – znanja – ne more stati nobena življenjska hiša. Po vsem, kar sem prebral v preteklih mesecih, pa so pisci pogrešali pri Slovencih predvsem znanje. Izjeme so pa izjeme. In, ker so Slovenci tako modri, zakaj jim potem na 3/4 zastav Triglav leži?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime