Vpliv brexita na našo domovino
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Po dolgem tednu pogajanj so se voditelji držav Evropske unije končno strinjali o besedilu pogodbe za Brexit. Podrobnosti o vsebini še niso znane, a glede na pretekle izjave evropski voditeljev in glavnega pogajalca Barnierja pogodba gotovo vsebuje sporazum o meji med Irsko in Severno Irsko, posledično torej tudi novo carinsko ureditev. Mayeva pa mora sedaj prepričati še člane britanskega parlamenta, da pogodbo podprejo.
Voditelj opozicije, Corbyn, je povedal, da imajo pripravljeno alternativno pogodbo. Juncker, Barnier in Macron so po sprejemu trenutne pogodbe povedali, da je ta tudi edina možna pogodba in sprememb ne bo mogoče uveljavljati.
Odhod Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske Unije bo povzročil stroške tako njim, kot tudi Evropski Uniji. Največja želja podpornikov Brexita je bila zamejitev prostega toka migracij, kar pomeni, da bomo Slovenci ob obisku Združenega kraljestva čakali na mejah z vsemi ostalimi državljani sveta. Če ste kdaj leteli v London, po možnosti na Luton ali Stansted, potem ste že doživeli dolge vrste na meji, kljub temu da so ločena okenca za državljane EU in druge državljane. Posledica Brexita bodo združena okenca za vse tujce, ki želijo vstopiti! Praktično gledano čakali bomo dlje, ne zveni ravno kot katastrofalna posledica. A za vse, ki pogosteje obiskujete Veliko Britanijo, bo to velika neprijetnost.
Mnogo bolj kritično je vprašanje proračuna EU, kajti Velika Britanija je v proračun prispevala kar velik delež. Ta primanjkljaj bo opazen. Predvsem je veliko slabe volje povzročila Evropska komisija s predlogom evropskega proračuna 2021-2027. Nameravajo namreč znižati financiranje za regionalni razvoj in kohezijo!
Gre za dva zelo pomembna cilja EU. A očitno z odhodom Združenega kraljestva Evropska komisija meni, da to ni več prioriteta. Z vključevanjem novih članic v Unijo je bilo nujno potrebno financiranje razvoja, da bi si v tem države bile čim bolj enotne.
Torej Evropski kohezijski sklad je v Sloveniji poskrbel za izgradnjo železnice, ki lahko doseže 160 km/h med Pragerskim in Hodošem. Prav tako Evropska unija financira tri projekte za razvoj severnoprimorske regije - Skupnostni center v Novi Gorici, regijsko štipendijsko shemo in cestne povezave v okviru četrte razvojne osi. Slovenija je država, ki od EU prejme več kot vanjo vloži, a z zmanjšanjem sredstev za Evropski kohezijski sklad, se to lahko spremeni.
Vpliv Brexita na slovensko gospodarstvo ne bi smel biti velik, saj je bilo že pred referendumom 2016 Združeno kraljestvo naš 12. največji trgovinski partner. Po referendumu pa se je, zaradi negotovosti, izvoz in uvoz še zmanjšal, tako da so iz 12. mesta padli že na 19. mesto.
Veliko pa je seveda še odvisnega od narave pogodbe, o kateri so se ravno ta teden dogovorili evropski predstavniki. To pogodbo morajo sedaj podpreti še člani parlamenta v Združenem kraljestvu, kar pa še zdaleč ni zagotovljeno! Zaenkrat še ni razkrita njena vsebine, gotovo pa vključuje carinski sporazum za ureditev meje med Irsko in Severno Irsko. Združeno kraljestvo pa se nadeja še kasnejše prosto-trgovinske pogodbe, ki bi jim omogočila dostop do evropskega trga. Večina učinkov Brexita na naše gospodarstvo bo vseeno le posrednih.
Ugibanja o posledicah Brexita na evropsko politiko pa ostajajo neprestano spremenljiva. Nekateri so bili mnenja, da bo odhod ojačal vlogo Nemčije v EU. Zatem pa je Merklova sporočila, da ne bo ponovno kandidirala za nemško kanclerko in to odpre novo negotovost o prihodnosti nemškega položaja. Merklova je bila močna vodilna figura v Evropi, njeni nasledniki ne bodo nujno tako uspešni pri zavzemanju vodilnega položaja.
Pri napovedovanju prihodnosti Evropske unije pa je potrebno tudi upoštevati politične »upornike«! Po Brexitu je veliko skrajnih strank dobilo navdih za lastno upiranje Uniji, drugi pa v Brexitu vidijo možnost za boljši pogajalski položaj v spreminjanju Unije.
Mogoče bodo evropski voditelji bolj poslušni do drugih držav sedaj, ko vsi občutimo posledice nezadovoljstva Združenega kraljestva. Na to očitno računa višegrajska četverica, prav tako tudi nova italijanska vlada, morda uspemo to izkoristiti tudi Slovenci.
Po dolgem tednu pogajanj so se voditelji držav Evropske unije končno strinjali o besedilu pogodbe za Brexit. Podrobnosti o vsebini še niso znane, a glede na pretekle izjave evropski voditeljev in glavnega pogajalca Barnierja pogodba gotovo vsebuje sporazum o meji med Irsko in Severno Irsko, posledično torej tudi novo carinsko ureditev. Mayeva pa mora sedaj prepričati še člane britanskega parlamenta, da pogodbo podprejo.
Voditelj opozicije, Corbyn, je povedal, da imajo pripravljeno alternativno pogodbo. Juncker, Barnier in Macron so po sprejemu trenutne pogodbe povedali, da je ta tudi edina možna pogodba in sprememb ne bo mogoče uveljavljati.
Brexit bomo plačali vsi
Odhod Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske Unije bo povzročil stroške tako njim, kot tudi Evropski Uniji. Največja želja podpornikov Brexita je bila zamejitev prostega toka migracij, kar pomeni, da bomo Slovenci ob obisku Združenega kraljestva čakali na mejah z vsemi ostalimi državljani sveta. Če ste kdaj leteli v London, po možnosti na Luton ali Stansted, potem ste že doživeli dolge vrste na meji, kljub temu da so ločena okenca za državljane EU in druge državljane. Posledica Brexita bodo združena okenca za vse tujce, ki želijo vstopiti! Praktično gledano čakali bomo dlje, ne zveni ravno kot katastrofalna posledica. A za vse, ki pogosteje obiskujete Veliko Britanijo, bo to velika neprijetnost.
Mnogo bolj kritično je vprašanje proračuna EU, kajti Velika Britanija je v proračun prispevala kar velik delež. Ta primanjkljaj bo opazen. Predvsem je veliko slabe volje povzročila Evropska komisija s predlogom evropskega proračuna 2021-2027. Nameravajo namreč znižati financiranje za regionalni razvoj in kohezijo!
Gre za dva zelo pomembna cilja EU. A očitno z odhodom Združenega kraljestva Evropska komisija meni, da to ni več prioriteta. Z vključevanjem novih članic v Unijo je bilo nujno potrebno financiranje razvoja, da bi si v tem države bile čim bolj enotne.
Torej Evropski kohezijski sklad je v Sloveniji poskrbel za izgradnjo železnice, ki lahko doseže 160 km/h med Pragerskim in Hodošem. Prav tako Evropska unija financira tri projekte za razvoj severnoprimorske regije - Skupnostni center v Novi Gorici, regijsko štipendijsko shemo in cestne povezave v okviru četrte razvojne osi. Slovenija je država, ki od EU prejme več kot vanjo vloži, a z zmanjšanjem sredstev za Evropski kohezijski sklad, se to lahko spremeni.
Slovensko gospodarstvo bo trpelo manj
Vpliv Brexita na slovensko gospodarstvo ne bi smel biti velik, saj je bilo že pred referendumom 2016 Združeno kraljestvo naš 12. največji trgovinski partner. Po referendumu pa se je, zaradi negotovosti, izvoz in uvoz še zmanjšal, tako da so iz 12. mesta padli že na 19. mesto.
Veliko pa je seveda še odvisnega od narave pogodbe, o kateri so se ravno ta teden dogovorili evropski predstavniki. To pogodbo morajo sedaj podpreti še člani parlamenta v Združenem kraljestvu, kar pa še zdaleč ni zagotovljeno! Zaenkrat še ni razkrita njena vsebine, gotovo pa vključuje carinski sporazum za ureditev meje med Irsko in Severno Irsko. Združeno kraljestvo pa se nadeja še kasnejše prosto-trgovinske pogodbe, ki bi jim omogočila dostop do evropskega trga. Večina učinkov Brexita na naše gospodarstvo bo vseeno le posrednih.
Bodo voditelji EU začeli bolj poslušati države članice?
Ugibanja o posledicah Brexita na evropsko politiko pa ostajajo neprestano spremenljiva. Nekateri so bili mnenja, da bo odhod ojačal vlogo Nemčije v EU. Zatem pa je Merklova sporočila, da ne bo ponovno kandidirala za nemško kanclerko in to odpre novo negotovost o prihodnosti nemškega položaja. Merklova je bila močna vodilna figura v Evropi, njeni nasledniki ne bodo nujno tako uspešni pri zavzemanju vodilnega položaja.
Pri napovedovanju prihodnosti Evropske unije pa je potrebno tudi upoštevati politične »upornike«! Po Brexitu je veliko skrajnih strank dobilo navdih za lastno upiranje Uniji, drugi pa v Brexitu vidijo možnost za boljši pogajalski položaj v spreminjanju Unije.
Mogoče bodo evropski voditelji bolj poslušni do drugih držav sedaj, ko vsi občutimo posledice nezadovoljstva Združenega kraljestva. Na to očitno računa višegrajska četverica, prav tako tudi nova italijanska vlada, morda uspemo to izkoristiti tudi Slovenci.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
3 komentarjev
STAJERKA2021
Zakaj Brexit? Izvirni greh je spet v delitvi migrantov, seveda tistih, ki jih Merklova ne bi imela. Počasi se kaže, da ji presedajo že vsi, ker niso to, kar si je zamislila. Združeno kraljestvo ima preverjene slabe izkušnje s prišleki, ki so tudi iz njihovih kolonij, ki so jih vrsto let izčrpavali. Zato ker doma ne morejo narediti reda, ker je multukulti neobvladljiv, so se uprli misli, da jih bodo pa še po tej poti iz EU morali sprejemati. . Dobro vedo, kaj ti prišleki v resnici so. Najmanj težav imajo z ljudmi iz Indije, ki se tudi gospodarsko strmo vspenja, saj je že konkurenca Kitajski. Zakaj bi si pa domači prag mazali ljudmi, ki so dokazano brez znanj, torej neuporabni.
Merklova je napovedala, da ne bo kandidirala na nasledjih volitvah.Pa kaj je mislila, da bo Nemčija jokala! Do takrat pa bo delala zgago! Naj že sedaj gre, pa en milijon migrantov z njo! Do volitev bo že spremenila vižo ali pa upala, da bo volilno telo pozabilo. Tudi tega se ne spomni rada, da je migracije prav ona povzročila s povabilom! Sedaj pa bi jih delila, seveda tiste, ki jih sama ne more pokoristiti. Za nekatere države v Evropi so še vedno omejitve za delo v Nemčiji. To je dvoličnost.
Res pa je, da roko na srce, imamo pa mi doma toliko problemov, da glava peče. Še vedno trdim, da so glavni krivci tisti, ki na dan volitev ostanejo doma!
Kraševka
Juncker, je bil KATASTROFA za EU.
MEFISTO
Juncker je bil v veliko nadlogo in škoda EU.
In še vedno pijanega Jelcina je kopiral.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.