Vpis v srednje šole 2021/22: Več vpisa v gimnazije, a manj v katoliške

Znano je število prijavljenih kandidatov na srednje šole. Večina najbolj priljubljenih gimnazij bo verjetno imela omejitev, tudi dve od štirih katoliških gimnazij.

Opazne so nizke številke vpisa v programe deficitarnih poklicev, pa tudi upad zanimanja za izobraževanje na katoliških gimnazijah.

V srednješolskem izobraževanju je letos razpisanih 24.108 prostih mest, kar je dobrih 300 več kot lani, za dobrih tisoč mladostnikov je večja tudi generacija devetošolcev. Teh je letos 19.191 (lani 18.053). V prvi letnik srednje šole pa se jih letos vpisuje 20.049, saj se nekateri vpisujejo tudi iz tujine, spet drugi pa se znova vpisujejo v prvi letnik. Podatki o omejitvi vpisa bodo znani 21. maja, vendar pa glede na trenutno stanje vpisa lahko dokaj dobro ocenimo, katere šole bodo imele omejitev. Ta je verjetna na šolah, kjer je več prijavljenih kandidatov, kot je razpisanih vpisnih met.

42,9 % kandidatov se je prijavilo na programe srednjega strokovnega izobraževanja, 36,3 % na gimnazijske programe in 18,5 % na programe srednjega poklicnega izobraževanja. Nižje poklicno izobraževanje je izbralo 2,3 % kandidatov. V primerjavi z lanskim letom je opaziti porast na področju srednjega strokovnega izobraževanja (4 odstotne točke) in gimnazijskega izobraževanja (6 odstotnih točk).

Večina gimnazij z omejitvijo vpisa

Večina gimnazij v večjih slovenskih mestih ima več vpisanih kandidatov kot razpisanih vpisnih mest. Na Gimnazijo Bežigrad se želi vpisati 228 kandidatov, ki se borijo za 196 vpisnih mest, kar pa je še vedno 42 manj kot lani. Gimnazija Jožeta Plečnika, ki je lani imela manj vpisanih kandidatov kot razpisanih mest, ima letos presežek, 225 kandidatov se poteguje za 168 mest. Presežek vpisanih imajo tudi gimnazije Ledina (244 kandidatov za 196 mest), Gimnazija Poljane (295 za 218 mest) in Gimnazija Vič (200 za 168 mest).

Več kandidatov kot razpisanih mest imajo tudi tri mariborske gimnazije, I. gimnazija v Celju in Gimnazija Kranj.

Na katoliške gimnazije letos najmanj vpisanih v zadnjih letih

Štiri katoliške gimnazije so letos razpisale 364 mest, skupno pa se za ta mesta poteguje 367 kandidatov. Največ mest že vsa leta razpisuje Škofijska klasična gimnazija v Ljubljani, kjer jih je na voljo 140, za katera se poteguje 172 kandidatov. Več kandidatov kot vpisnih mest ima tudi Gimnazija Želimlje, kamor se na 56 razpisanih mest želi vpisati 62 kandidatov.

Manj kandidatov kot razpisnih mest pa imata Gimnazija Antona Martina Slomška v Mariboru (na 84 razpisanih mest se je vpisali 62 kandidatov) in Škofijska gimnazija Vipava (na 84 mest se je vpisalo 72 kandidatov)

Število kandidatov za katoliško srednješolsko izobraževanje je primerljivo s tistim iz leta 2019 (368), ko je bila številka najnižja v zadnjih letih. Katoliške gimnazije so prepričale 16 kandidatov manj kot lani in kar 89 kandidatov manj kot leta 2016, ko se je za vpis na omenjene štiri šole potegovalo 450 kandidatov.

Opazen porast števila prijavljenih beleži Škofijska klasična gimnazija, kamor se želi vpisati enako število bodočih dijakov kot leta 2016, kar je tudi najvišja številka v zadnjih letih. Opazen upad beleži Gimnazija Želimlje, kjer je presežek običajno večji, in mariborska škofijska gimnazija, kjer imajo prav tako kot v Želimljem najmanj vpisanih kandidatov v zadnjih letih. Vipavska gimnazija se nahaja v okviru običajnih nihanj.

Malo zanimanja za deficitarne poklice

Če večina gimnazij beleži presežek vpisa, pa je bistveno manj od razpisanih mest kandidatov na programih za deficitarne poklice. Na 26 razpisanih mest za tesarja se je tako v Kranju kot v Novem mestu in Mariboru prijavil 1 kandidat, v Ljubljani 2, v Celju pa 3. Na večini šol, ki ponujajo program orodjar, je na 26 vpisnih mest prijavljenih manj kot 10 kandidatov, izjema je Škofja Loka, kjer jih je vpisanih 34 (na 52 mest).

Podobne so številke tudi v drugih deficitarnih poklicih v srednjem poklicnem izobraževanju. Število kandidatov na ta mesta je upadlo za 10 odstotnih točk v primerjavi z lanskim letom.