Škofijska gimnazija Vipava (foto: Blaž Čermelj)

Znano je število prijavljenih kandidatov za vpis v srednje šole. Devetošolci, ki so se na 23.782 razpisanih mest vpisovali do 11. maja, tako lahko preverijo kako je z vpisom na njihovem programu in kaj to pomeni v zvezi z omejitvami vpisa. Do 16. junija 2020 do 14h pa imajo čas, da svoje prijave prenesejo na druge srednje šole. 18. junija bo tako dokončno znano, katere srednje šole bodo vpis omejile.

Z veliko verjetnostjo je mogoče napovedati omejitev vpisa na tistih šolah, ki imajo že pred prenosom prijav večji delež prijavljenih dijakov kot je razpisanih mest.

V skladu s trendom, ki je prisoten že nekaj let, so tudi letos razpisali nekaj več mest kor preteklo leto, skoraj nespremenjena pa ostaja razporeditev prostih mest med različnimi programi: 39 % prostih mest je namenjenih srednjemu strokovnemu izobraževanju, 30 % gimnazijam, 28 % srednjemu poklicnemu izobraževanju in 3 % nižjemu poklicnemu izobraževanju.

Vir: MIZŠ

Omejitve vpisa na posameznih gimnazijah

Razpisanih mest za gimnazijsko izobraževanje je v primerjavi z drugimi programi manj, a to ne vpliva na priljubljenost posameznih gimnazij po državi. Tako še vedno velja, da so določene gimnazije zabeležile presežek prijavljenih kandidatov od števila razpisanih mest.

Na ljubljanskih gimnazijah lahko omejitev vpisa pričakujejo na Gimnaziji Bežigrad, kjer se je na 196 prostih mest vpisalo 270 devetošolcev, na Gimnaziji Ledina, kjer se za 196 prostih mest poteguje 224 devetošolcev ter na Gimnaziji Poljane, kjer je za 168 prostih mest prijavljenih 223 kandidatov.

Presežek vpisa in s tem omejitev lahko pričakujejo tudi na II. In III. Gimnaziji v Mariboru. Na 168 prostih mest II. Gimnazije Maribor se je prijavilo 200 kandidatov, III. Gimnazija Maribor pa je za 140 prostih mest prejela 152 prijav. Za 112 prostih mest Gimnazije Celje – Center se poteguje 144 kandidatov, prav tako pa presežek beležijo na Gimnaziji Kranj, kjer se je na 224 prostih mest prijavilo 252 kandidatov.

Povpraševanje po prostih mestih ostaja presežno pri športnih in umetniških oddelkih posameznih srednjih šol.

Kako je z vpisom na katoliških gimnazijah?

Štiri katoliške gimnazije so skupaj razpisale 420 prostih mest. Največ prostih mest so razpisali na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer se je za 140 prostih mest prijavilo 153 kandidatov, posledično pa bodo na ŠKG najverjetneje imeli omejitev vpisa.

Na Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška se je na 112 razpisanih mest prijavilo 81 kandidatov. Škofijska gimnazija Vipava in Gimnazija Želimlje sta obe razpisali po 84 prostih mest. V Vipavo se je prijavilo 67 kandidatov, v Želimlje pa 83.

Skupaj se je torej na katoliške gimnazije prijavilo 383 dijakov, kar je 15 več kot lani, približno enako kot predlani in 70 manj kot pred petimi leti.

Doniraj

15 KOMENTARJI

  1. ko si hoče religija podredit znanost… katoliška znanost ne obstaja.. so pa želje velike, da bi vnaprej izločili neke rezultate, ki niso povolji katoli*anstvu…

    religiji ni mesto v šolah..

      • A mislite da v katoliških šolah pa ne učijo znanosti? Kako pa potem pridejo do dobrih rezultatov na maturi? Če se boste malo pozanimali, boste lahko ugotovili, da so številni znanstveniki verni in tudi pri nas imamo Združenje katoliških zdravnikov, katerih znanje temelji na znanosti. Za razliko od nekaterih ideološko obarvanih programov na fakultetah, ki npr. trdijo da je spolov nešteto. Take trditve pa res temeljijo na veri in ne na znanosti, pa imajo vseeno svoje mesto v naših šolah.

  2. Raje izračunajte število njihovih vrstnikov, ki so se zaradi stalne novinarske in zdravniške propagande odločili, da bodo odpovali v Turčijo in se v okviru janičarjev borili za svobodo Tibeta, Tajvana, Hongkonga in Ujgurov. Kako že gre tista pesem, ki pravi da je njihova družina njihov polk, njihov dom kasarna in oče sultan? Turčija je v NATO in zna se zgoditi, da bodo, tudi tisti naši, ki računajo na katoliške srednje šole in gmnazije vpoklicani. Kitajska je že več let v Tukididovi pasti in že Blair je želel bombardirati Peking.

    • Če zdravniki in mediji ne bi tako zelo vztrajno poročali o grozljivem smrtonosnem virusu bi se to mogoče samo rešilo. Demografska piramida Kitajske je v obliki žare in ta Tukididova past bi se morda sama rešila. Toda zdaj mladi Evropejci hočejo v Turčijo. Mladi Evropejci so že prej hoteli v Turčijo (in so tudi šli). Prej je bila v igri Sirija in mediji so Asada prikazali kot zmešano pošast. Toda bil je samo navaden diktator, ki je branil Asirske katolike pred vahabiti. Kar preberite to kaj so prevedli vaši kompanjeri v JanšaTV. https://nova24tv.si/svet/pripravlja-se-tretja-svetovna-vojna-in-ne-glavni-akter-ne-bo-rusija/

  3. Nevidni, lahko bi že malo prevetril te svoje predsodke. Sem učil na eni izmed takšnih šol kemijo in verjemi, da ni nobene razlike med atomom na katoliški gimnaziji ali pa državni gimnaziji. Vodik je vodik. Ima enake orbitale, elektrone ipd. na vseh šolah. Tudi tvori s kisikom molekulo vode, ki jo pijemo povsod.
    V svetu je pa tako, da je veliko katoliških univerz med najboljšimi po strokovni kvaliteti.

    Če pa ne verjameš, mi piši, pa ti pokažem predavanja, knjige in še kaj.

    • razlika med atomom na katoliški ali pa drzavni gimnaziji je res ni… Problem je, kaj ucite zraven tega.. Poleg atomov.. tko da.. tisto kar dodate verskega, tisto ni znanstveno.. pa lahko bi se nehal sprenevedat.. je res dolgocasno, ko se takole sprenevedate stalno.. kot da ne bi vedeli, kaj je problem..

      • Lahko je Nevidnemu pisati nesmisle, ker je neviden!

        Ni lepo od njega, da s tem dela sramoto tudi enojajčnim sorojencem, ki imajo tudi radi zadnjo besedo, ko gre za obrambo pred zdravo pametjo.

      • če bi vi imeli kanček zdrave pameti, pa ne bi bili religiozni.. zal, trdota 7 ma se posebej trdo glavo.. kar so mu nafilali v mladosti je zapečeno notr. Ni moznosti revizije ali preverjanja, kaj je res od vse te nesnage, ki jo ima v glavi napletene.. če so oča rekli, pa je že res.. je tako, trdota 7?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime