Vozite električni avto in mislite, da ste kul? Umazana plat električne revolucije, ki bremeni tretji svet
POSLUŠAJ ČLANEK
Radi bi zeleno tehnologijo, a ne za ceno okolja. Vsaj ne našega. A pri tem radi pozabljamo, da želja po čisti mobilnosti pomeni otroško delo, onesnaževanje in kršenje človekovih pravic v državah tretjega sveta. Na ta način umazano delo le izvozimo v tretji svet.
Električno revolucijo poganjajo redke surovine, ki so ključne sestavine baterij. Poleg litija je na svetovnih trgih pretekla leta primanjkovalo tudi kobalta, zato so cene obema močno poskočile. A ker se je proizvodnja obeh kovin glede na potrebe močno povečala, so cene v začetku letošnjega leta padle za 30 %.
Povpraševanje po obeh se zaradi razvoja e-mobilnosti in vse večjem povpraševanju po električnih vozilih in elektronskih napravah močno povečuje. Glede na podatke Metal Bulletin naj bi se poraba litij-ionskih baterij od lani pa do leta 2025 povečala za sedemkrat, povpraševanje po litiju narašča skoraj eksponentno. Do leta 2030 pa naj bi se tržni delež električnih vozil povečal na 50 %.
Največ litija se proizvede v Avstraliji, sledita Čile in Argentina. Trije obrati v teh državah predstavljajo večino litijeve proizvodnje za ves svet. Proizvodnja litija v Južni Ameriki prinaša mnogo delovnih mest, a zaradi načina proizvodnje močno škoduje okolju. Kobalta največ, okrog 60 % svetovne proizvodnje proizvede Kongo, ki mu po količini sledijo Kitajska, Kanada in Avstralija.
Kongo je kobalt konec lanskega leta označil za strateško surovino, zaradi česar so v državi nanj dvignili licenčnino. V zemeljski skorji je po vsem svetu še precej te kovine, tako na kopnem kot v morju. A le malo držav je pripravljenih rudariti kobalt, saj je ta večinoma stranski proizvod proizvodnje niklja in bakra. Ker je njegova koncentracija v skalah nizka, rudarjenje zahteva velik napor in ima velik vpliv na okolje.
V Kongu je tako otroško delo v rudarstvu nekaj povsem običajnega. Otroci tam dnevno ogrožajo svoje življenje in zdravje, delajo brez zaščitnih sredstev in za dolar do dva na dan počasi prejmejo trajne poškodbe pljuč, je poročal Amnesty International. Samo v rudnikih kobalta dela okrog 40.000 otrok. V nečloveških razmerah, kjer so zaradi pogostih nesreč rudarji pogosto zakopani živi ali pa umrejo ob tem, ko zataji dovajanje kisika v jaške pod zemljo, pa delajo tudi ženske. Kobalt kupujejo vodilni proizvajalci elektronike kot so Apple, Samsung in Sony, pa tudi nemške avtomobilske družbe, denimo BMW, Daimler in Volkswagen.
Ker se podjetja nočejo izpasti neetična, večinoma zanikajo, da je z njihovo proizvodnjo povezano otroško delo. V tej smeri je skoraj največ naredil BMW, ki je prejšnji mesec domnevno prav zaradi otroškega dela nehal uvažati kobalt iz Konga. A na zadevo lahko gledamo tudi iz vidika, da je država za skoraj trikrat povečala licenčnine za to kovino in jo je tako ceneje uvažati od drugod.
Ker se litij-ionske baterije lahko pregrevajo in celo eksplodirajo, raziskovalci iščejo možne alternative redkim kovinam. Ena izmed njih je nikelj-cinkova baterija, ki ima enako moč, a je precej lažja. Kljub vsemu bodo proizvajalci vsaj v bližnji prihodnosti kobalt še naprej uporabljali, saj zagotavlja stabilnost baterij. Brez kobalta tako še še vedno ni iPhona, računalnika ali električnega avtomobila.
Električno revolucijo poganjajo redke surovine, ki so ključne sestavine baterij. Poleg litija je na svetovnih trgih pretekla leta primanjkovalo tudi kobalta, zato so cene obema močno poskočile. A ker se je proizvodnja obeh kovin glede na potrebe močno povečala, so cene v začetku letošnjega leta padle za 30 %.
Povpraševanje po obeh se zaradi razvoja e-mobilnosti in vse večjem povpraševanju po električnih vozilih in elektronskih napravah močno povečuje. Glede na podatke Metal Bulletin naj bi se poraba litij-ionskih baterij od lani pa do leta 2025 povečala za sedemkrat, povpraševanje po litiju narašča skoraj eksponentno. Do leta 2030 pa naj bi se tržni delež električnih vozil povečal na 50 %.
Okoljsko obremenjujoče rudarjenje
Največ litija se proizvede v Avstraliji, sledita Čile in Argentina. Trije obrati v teh državah predstavljajo večino litijeve proizvodnje za ves svet. Proizvodnja litija v Južni Ameriki prinaša mnogo delovnih mest, a zaradi načina proizvodnje močno škoduje okolju. Kobalta največ, okrog 60 % svetovne proizvodnje proizvede Kongo, ki mu po količini sledijo Kitajska, Kanada in Avstralija.
Kongo je kobalt konec lanskega leta označil za strateško surovino, zaradi česar so v državi nanj dvignili licenčnino. V zemeljski skorji je po vsem svetu še precej te kovine, tako na kopnem kot v morju. A le malo držav je pripravljenih rudariti kobalt, saj je ta večinoma stranski proizvod proizvodnje niklja in bakra. Ker je njegova koncentracija v skalah nizka, rudarjenje zahteva velik napor in ima velik vpliv na okolje.
Za vaše baterije rudarijo otroci
V Kongu je tako otroško delo v rudarstvu nekaj povsem običajnega. Otroci tam dnevno ogrožajo svoje življenje in zdravje, delajo brez zaščitnih sredstev in za dolar do dva na dan počasi prejmejo trajne poškodbe pljuč, je poročal Amnesty International. Samo v rudnikih kobalta dela okrog 40.000 otrok. V nečloveških razmerah, kjer so zaradi pogostih nesreč rudarji pogosto zakopani živi ali pa umrejo ob tem, ko zataji dovajanje kisika v jaške pod zemljo, pa delajo tudi ženske. Kobalt kupujejo vodilni proizvajalci elektronike kot so Apple, Samsung in Sony, pa tudi nemške avtomobilske družbe, denimo BMW, Daimler in Volkswagen.
Ker se podjetja nočejo izpasti neetična, večinoma zanikajo, da je z njihovo proizvodnjo povezano otroško delo. V tej smeri je skoraj največ naredil BMW, ki je prejšnji mesec domnevno prav zaradi otroškega dela nehal uvažati kobalt iz Konga. A na zadevo lahko gledamo tudi iz vidika, da je država za skoraj trikrat povečala licenčnine za to kovino in jo je tako ceneje uvažati od drugod.
Ker se litij-ionske baterije lahko pregrevajo in celo eksplodirajo, raziskovalci iščejo možne alternative redkim kovinam. Ena izmed njih je nikelj-cinkova baterija, ki ima enako moč, a je precej lažja. Kljub vsemu bodo proizvajalci vsaj v bližnji prihodnosti kobalt še naprej uporabljali, saj zagotavlja stabilnost baterij. Brez kobalta tako še še vedno ni iPhona, računalnika ali električnega avtomobila.
Povezani članki
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
slovenc sm
Osnovni problem električnih avtomobilov so še vedno baterije in vir električne energije. To, da so današnje baterije ekološko neproblematične, seveda ni res. Jasno je, da se testira tudi novejše inovacije, ki so okoljsko bolj sprejemljive. Ni pa res, da se za baterije ne potrebuje določenih elementov, ki jih je na svetu v omejeni količini. To, da v rudnikih nekatere surovine kopljejo otroci, je drug problem. Namreč otroci tudi šivajo oblačila, sestavljajo razne izdelke ipd. To je stvar tiste države, kako te stvari ureja. V primeru velikih korporacije je pa tudi njihova odgovornost, saj lahko z zahtevami doseže, kako se nekatere stvari izkoriščajo in proizvajajo. Velikokrat pa v teh primerih prevlada človeški pohlep in zato je stanje kakršno je.
Nissan Leaf, vaši predlogi so sicer koristni vendar pa se hitrih preskokov na drugo tehnologijo nikdar ne dela, ker ne poznamo dovolj stranskih vplivov. Vsak razvoj zahteva čas in nikjer ne piše, da bo na koncu neka tehnologija uspešna. Običajno je tako, da izmed 10 inovacije v praksi uspeta le 1 ali 2.
Država bo pa vedno obdavčila nove primere pridobivanja energije, ker od tega živi. Iluzorno je pričakovati, da boste lahko pridobivali energijo brez plačevanja davkov.
Bi pa predlagal, da si pogledate primer Nemčije, ki je na vrat na nos prešla na obnovljive vire energije. Danes iz njih pridobi cca. 30% vse energije, proizvede pa več CO2 kot pred tem. Ne bi šel v podrobnosti, ker to zahteva preveč časa, ampak razlog je ravno v tem, da politiki niso poslušali strokovnjakov in izračunov ampak so želeli biti všečni ljudem oz. volivcem.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.