Vozite električni avto in mislite, da ste kul? Umazana plat električne revolucije, ki bremeni tretji svet

Oddaja Argument na Planet TV Vir posnetka: Siol.net)
POSLUŠAJ ČLANEK
Radi bi zeleno tehnologijo, a ne za ceno okolja. Vsaj ne našega. A pri tem radi pozabljamo, da želja po čisti mobilnosti pomeni otroško delo, onesnaževanje in kršenje človekovih pravic v državah tretjega sveta. Na ta način umazano delo le izvozimo v tretji svet.

Električno revolucijo poganjajo redke surovine, ki so ključne sestavine baterij. Poleg litija je na svetovnih trgih pretekla leta primanjkovalo tudi kobalta, zato so cene obema močno poskočile. A ker se je proizvodnja obeh kovin glede na potrebe močno povečala, so cene v začetku letošnjega leta padle za 30 %.

Povpraševanje po obeh se zaradi razvoja e-mobilnosti in vse večjem povpraševanju po električnih vozilih in elektronskih napravah močno povečuje. Glede na podatke Metal Bulletin naj bi se poraba litij-ionskih baterij od lani pa do leta 2025 povečala za sedemkrat, povpraševanje po litiju narašča skoraj eksponentno. Do leta 2030 pa naj bi se tržni delež električnih vozil povečal na 50 %.

Okoljsko obremenjujoče rudarjenje


Največ litija se proizvede v Avstraliji, sledita Čile in Argentina. Trije obrati v teh državah predstavljajo večino litijeve proizvodnje za ves svet. Proizvodnja litija v Južni Ameriki prinaša mnogo delovnih mest, a zaradi načina proizvodnje močno škoduje okolju. Kobalta največ, okrog 60 % svetovne proizvodnje proizvede Kongo, ki mu po količini sledijo Kitajska, Kanada in Avstralija.

Kongo je kobalt konec lanskega leta označil za strateško surovino, zaradi česar so v državi nanj dvignili licenčnino. V zemeljski skorji je po vsem svetu še precej te kovine, tako na kopnem kot v morju. A le malo držav je pripravljenih rudariti kobalt, saj je ta večinoma stranski proizvod proizvodnje niklja in bakra. Ker je njegova koncentracija v skalah nizka, rudarjenje zahteva velik napor in ima velik vpliv na okolje.

Za vaše baterije rudarijo otroci


V Kongu je tako otroško delo v rudarstvu nekaj povsem običajnega. Otroci tam dnevno ogrožajo svoje življenje in zdravje, delajo brez zaščitnih sredstev in za dolar do dva na dan počasi prejmejo trajne poškodbe pljuč, je poročal Amnesty International. Samo v rudnikih kobalta dela okrog 40.000 otrok. V nečloveških razmerah, kjer so zaradi pogostih nesreč rudarji pogosto zakopani živi ali pa umrejo ob tem, ko zataji dovajanje kisika v jaške pod zemljo, pa delajo tudi ženske. Kobalt kupujejo vodilni proizvajalci elektronike kot so Apple, Samsung in Sony, pa tudi nemške avtomobilske družbe, denimo BMW, Daimler in Volkswagen.

Ker se podjetja nočejo izpasti neetična, večinoma zanikajo, da je z njihovo proizvodnjo povezano otroško delo. V tej smeri je skoraj največ naredil BMW, ki je prejšnji mesec domnevno prav zaradi otroškega dela nehal uvažati kobalt iz Konga. A na zadevo lahko gledamo tudi iz vidika, da je država za skoraj trikrat povečala licenčnine za to kovino in jo je tako ceneje uvažati od drugod.

Ker se litij-ionske baterije lahko pregrevajo in celo eksplodirajo, raziskovalci iščejo možne alternative redkim kovinam. Ena izmed njih je nikelj-cinkova baterija, ki ima enako moč, a je precej lažja. Kljub vsemu bodo proizvajalci vsaj v bližnji prihodnosti kobalt še naprej uporabljali, saj zagotavlja stabilnost baterij. Brez kobalta tako še še vedno ni iPhona, računalnika ali električnega avtomobila.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike