Von der Leynova v EP o stanju v Uniji, Logar o evropski duši, Janša z Orbánom na Celjskem sejmu

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je parlament in širšo javnost danes nagovorila v tradicionalnem septembrskem govoru o stanju v Uniji; v njem je povzela dosežke preteklega in izpostavila cilje za prihajajoče leto.

Slovensko predsedstvo je v Strasbourgu zastopal zunanji minister Anže Logar, ki je v nagovoru omenjal močno evropsko dušo, ki jo ima slovensko predsedstvo.

Nekateri evropski poslanci z leve so se obregnili ob odsotnost predsedujočega Svetu EU Janše, a zastopstvo ministra za zunanje zadeve zadostuje dogodku. Premier Janša se je sicer medtem s svojim političnim prijateljem Viktorjem Orbanom mudil v Celju, kjer sta skupaj odprla mednarodni obrtni sejem.

Po uvodnih besedah, s katerimi je predsednica izrazila ponos na Evropo, ki ji je v “največji globalni krizi stoletja” uspelo ohraniti dušo, ideal in voljo slediti mu, je von der Leynova naslovila odziv na pandemijo covida-19. Kot je dejala, smo se Evropejci odločili, da bomo stopili skupaj, in tako dosegli velike uspehe. Zagotovili smo dovolj cepiva vsem državam članicam, dosegli visoko (70-odstotno) precepljenost, postali vodilni v proizvodnji cepiva, hkrati pa smo edina regija, ki je odmerke cepiva (kar polovico proizvodnje) delila tudi z ostalim svetom.

Zdravje in solidarnost

Naša prioriteta pa, kot je povedala predsednica, ostaja globalna pospešitev cepljenja, predvsem v revnejših državah, ki so do sedaj prejele komaj odstotek vseh cepiv. EU je zato milijardo evrov investirala v proizvodnjo cepiva v Afriki in jim (bo) donirala skupno 500 milijonov odmerkov. Ne smemo pa pozabiti niti na razlike v precepljenosti med evropskimi državami; poskrbimo, da se ne bomo soočili s pandemijo necepljenih, je pozvala von der Leynova.

Izpostavila je tudi, da mora Evropa z izboljšanjem pripravljenosti na pandemije zagotoviti, da “noben virus več ne bo spremenil lokalne epidemije v globalno”, in predlagala novo misijo na tem področju. Spomnila se je tudi mladih, ki so po njenem v zadnjem obdobju največ žrtvovali.

Digitalizacija in zeleni prehod

Na gospodarskem področju naj bi EU v prihodnje poskrbela tako za kratkoročno kot dolgoročno okrevanje – tako z reformami v posameznih državah (denimo pokojninske reforme v Sloveniji) kot še posebej z vlaganjem v digitalizacijo. Njej naj bi se posvetilo vsaj 20 % sredstev, konkretno pa je von der Leynova predlagala vzpostavitev lastnega razvoja in proizvodnje polprevodnikov, čipov, pri katerih smo sedaj odvisni od Azije in jih trenutno močno primanjkuje.

Če nam je uspelo s projektom Galileo pri satelitski navigaciji, nam lahko tudi tokrat. Dodala je še, da bo komisija predlagala novo evropsko strategijo za nego in da si želijo doseči dogovor o minimalnem davku za podjetja.

Beseda je zatem tekla o podnebnih spremembah; cilji o znižanju izpustov za 55 % do leta 2030 so se spremenili v zakonske obveze, predlagan je tudi nov socialni podnebni sklad, ki bo pomagal v primeru energetske revščine, je izpostavila govornica. Podvojeno bo tudi financiranje za biotsko raznovrstnost v ranljivejših državah. A smele korake v zeleni smeri moramo pričakovati tudi od ZDA in drugih svetovnih igralcev, saj EU ne zmore sama.

Krepitev zavezništev in varnosti

Na zunanjepolitičnem področju je predsednica dejala, da podpirajo afganistansko prebivalstvo, zagotovila dodatno milijardo evrov humanitarne pomoči in napovedala novo deklaracijo EU-Nato.

Hkrati moramo po njenem več storiti za stabilnost v svoji soseščini; von der Leynova podpira vzpostavitev evropske obrambne unije in vidi tri ključne korake: deliti moramo informacije iz vseh dostopnih virov (agencij, policije itd.) na EU-ravni, ker so zdaj preveč fragmentirane, razvijati in proizvajati moramo svoja obrambna sredstva in postati vodilni na področju kibernetske varnosti.

Poglobiti moramo tudi partnerstvo z ZDA in več vlagati v Zahodni Balkan, saj je vlaganje vanj “vlaganje v prihodnost Evrope“. Predsednica je napovedala obisk te regije še ta mesec. Pripravljena je tudi nova strategija za gradnjo kakovostne infrastrukture in za investicije z Afriko.

Svetovna trgovina je dobra, a ne na račun dostojanstva in svobode ljudi,” je nadaljevala von der Leynova in predlagala prepoved uvoza izdelkov, ki so v procesu proizvodnje vključevali prisilno delo.

Jasno je tudi opredelila belorusko pošiljanje migrantov na meje EU za hibridni konflikt in zagotovila podporo ogroženim članicam. Kot je dejala, verjame, da je pri migracijski politiki možen kompromis in da je že čas, da se uskladimo na evropski ravni.

V govoru ni manjkala niti tematika vladavine prava; govornica je spomnila, da v nekaterih članicah glede tega prihaja do zaskrbljujočih dogodkov. “Najprej bomo vodili dialog, nato bomo odločno ukrepali. Neodvisno sodstvo jamči za spoštovanje zakonov. To velja za vse, to je duh EU-ja.”

Predsednica Evropske komisije je napovedala tudi pripravo zakona o preprečitvi nasilja nad ženskami ter upor proti tistim, ki ovirajo svobodo medijev.

 

Odgovor Slovenije

Po von der Leynovi so besedo za govorniškim odrom prevzeli predstavniki poslanskih skupin v parlamentu, za njimi pa, ker je bil premier Janez Janša zaposlen z drugimi opravki, slovenski zunanji minister Anže Logar kot visoki predstavnik, ki v času slovenskega predsedovanja zastopa Svet EU-ja v odnosih z Evropskim parlamentom.

Predsednici je Logar odgovoril in zagotovil, da bo slovensko predsedstvo prineslo močno dušo, ki jo Evropa potrebuje, ter da se njegova agenda in prioritete odlično skladajo s tistimi, ki jih je izpostavila sama.

Osrednja naloga našega predsedovanja je namreč prav okrepitev odpornosti Unije na krize – tako s krepitvijo kibernetske kot zdravstvene varnosti idr.. Logar je izpostavil tudi pomen notranjega trga, učinkovite proizvodnje cepiv in solidarnosti pri tem s tretjimi državami, pa pomembnost širitve EU na Zahodni Balkan itd. Okrevanje mora po njegovem vključevati digitalizacijo in zeleni prehod, besedo pri tem, kakšno Unijo želijo, pa morajo dobiti tudi ljudje daleč izven bruseljskega mehurčka.

 Janša z Orbanom odprl Mednarodni obrtni sejem Celje

V času govora predsednice Evropske komisije se je predsedujoči svetu EU mudil v Celju, kjer sta skupaj z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom odprla letošnji MOS ter oba nagovorila zbrane.

Janša se je Madžarski, ki ima na sejmu vlogo partnerice, zahvalil za obisk ter izrazil veselje ob nadaljnjem poglabljanju gospodarskega sodelovanja. Ob tem je izrazil občudovanje ob njenem razvoju v zadnjih letih.

“Imamo razvejane in prijateljske odnose, k temu zagotovo prispevajo tudi naša redna srečanja. Vesel sem, da bomo po dolgih letih opravili tudi srečanje obeh vlad,” je med drugim dejal Janša.

12 komentarjev

  1. Leyenova ni z besedo omenila, da Evropi zaradi donkihotskega preganjanja podnebnih sprememb že začenja primanjkovati električne energije, kar se bo v prihodnosti samo stopnjevalo, še zlasti zaradi prehoda na električne avtomobile.

    Kompromis v zvezi z migranti najbrž pomeni, da bodo migranti lahko še naprej neovirano prihajali v Evropo in da bodo še naprej brezkompromisno izpodrivali avtohtono evropsko prebivalstvo.

    Kaj konkretno pomeni pomoč Afriki, bogsigavedi. Že davno je bilo ugotovljeno, da večina denarne pomoči Afriki konča v tujih bankah na računih lokalnih tiranov, pomoč v hrani pa se pokrade in drago prodaja lokalnemu prebivalstvu. Afriki žal ni moč pomagati. Dovolj je pogledati razmere v Ameriki, kjer črnci živijo v najbogatejši državi na svetu, a žal v veliki meri v revščini. Črnski ideologi trdijo, da je to posledica sistemskega rasizma in predlagajo reparacije za črnce in celo zaplembe premoženja belcem, toda to pomeni, da bi radi živeli od dela tujih rok, ne lastnih, kar problema revščine med črnci ne bo rešilo. Če bi to postal sistem, bi na koncu vsi pristali v revščini, belci in črnci.

    • Navigator, odličen uvid.

      Črnci nikjer na svetu niso bili sposobni ustvariti civilizacije. Zakaj je temu tako pa je seveda tabu tema. Uradna in edina dovoljena razlaga je, da smo za probleme črncev krivi Evropejci in belci. Kar je absolutna neumnost.

      Slovani smo bili celo zgodovino zatirani od tujcev, pa smo vseeno poslali prvega človeka v vesolje. Črnci v ZDA so v 20. stoletju živeli bolje kot Slovenci, ki smo preživeli dve vojni in tri totalitarizme. Pa smo vseeno zgradili lepo domovino. Črnci pa še vedno za vse lastne nesposobnosti krivijo druge. In živijo od dela drugih (socialni transferji).

      In zdaj bi črnce, ki so katastrofa za ZDA uvažali še v Evropo. Einstein je rekel, samo človeška neumnost je neskončna.

      No pasaran!

  2. Pri električnih avtomobilih pa nihče ne pove, kam z baterijami.

    Nemčija je lahko zaskrbljena, saj je odvisna od Putinovega plina. Zato je vse tako strateško medlo in brez jasne vizije.

    Glede migrantov pa je zadeva zelo jasno – naj ostanejo tam, od koder lezejo. Dovolj milijard se je vrglo v to celino, obogatela pa je samo peščica tistih, ki so bili zadolženi za delitev teh sredstev. Ni dovolj denarja na svetu, da bi pomagali tem ljudem. Krivi pa so lokalni “šerifi”. Naj se naučijo živeti in preživeti. EU jim ne more pomagati in jih gostiti do konec življenja. Prej bodo migranti spremenili naše navade, kot se asimilirali. Delo pa jim tako ali tako ne diši, ne v Afriki in ne v EU.

    • Če bi jim delo dišalo, ne bi prihajali k nam. Namesto da bi gradili domovino, kot smo jo mi gradili več generacij, bi oni prišli na mehko, nekaj let delali, potem pa hop na socialno. Jok brate odpade, bi rekli Srbi.

      Pa ni problem samo delavnost. Črnci v ZDA letno posilijo 50.000 belih deklet. Morijo 8x več kot Belci. Kamorkoli pridejo, naredijo življenje neznosno za vse.

      No pasaran!

  3. Tokrat bom prekršil svoje pravilo, da ne komentiram, posebej ne anonimno, člankov Domovine, ker je to izključna pravica bralcev in tu novinarji nimamo kaj iskati. V tem članku lahko preverite, kako poteka samozenzura v Sloveniji na konkretnem primeru. Preberite si članek o včerajšnjem dogodku v Evropskem parlamentu v Domovini, potem pa preglejte, kako so dogodek opisali drugi slovenski mediji. Zazdelo se vam bo, da ne gre za isti dogodek. Če si boste pogledali še včerajšnje dnevnike TVS in Planet TV – tam zunanjega ministra, drugega najpomembnejšega ministra vsake vlade, niso niti omenili, kaj šele pokazali na sliki.

  4. Spoštovani urednik Domovine; t. i. osrednji mediji, vključno z javnim zavodom RTVS niso, npr., omenili niti prestižne mednarodne nagrade premieru Janši na Poljskem in komaj mimogrede mednarodno prestižno nagrado predsedniku Pahorju v Italiji.
    Nič nismo izvedeli o včerajšnjem rimskem sestanku predsednikov 15 evropskih držav, na katerem je sodeloval tudi naš predsednik Pahor. Za razliko od naše državne TVS poroča sosednja HRT mnogo bolj ažurno, profesionalno in politično korektno.
    Iz naših medijev nekateri pomembnih novic preprosto več ne zvemo, ne takih, ki so pomembne za nas, in še manj take, ki so pomembne nemara tudi za širše okolje srednje Evrope ali Evrope nasploh.
    Odkar imamo v RS “pozicijsko vojno” med aktualno Vlado RS in pajdaško delujočimi tranzicijskimi “osrednjimi mediji”, vključno z državnima RTVS in STA ter cehovskima organizacijama levičarskih novinarjev DNS in SNS, je v medijih vse podrejeno pristran(kar)skemu političnemu aktivizmu, nenehnemu ukvarjanju z virtualnimi anketami javnega mnenja, ki postaja lažni in lažnivi nadomestek družbene resničnosti ter popolnoma lažne in zavajajoče družbene dinamike.
    Proti-pandemijski ukrepi pa so le še dodaten lažni izgovor za vse hujšo medijsko domačijsko samozadostnost, za omejenost poročanja zgolj na “domači kurnik” in najbolj samopašne protagoniste na njem ter za skrajno selektivno poročanje o svetu izven naše samovščene “kokoši”.
    Običajno naši “osrednji” mediji iz tujine poročajo le še o “izvoženih” politično motiviranih “resnicah” ter ponovno “uvoženih” teh dodatno poenostavljenih domnevnih resnicah, s katerimi želijo le še dodatno prispevati k nenehnemu spodbujanju nezaupanja v aktualno vlado, njene ukrepe in priporočila ter k pogubnemu poglabljanju v z vseh strani spodbujenega in podpihovanega družbenega nihilizma, anarhizma in kaosa.

Komentiraj