Vir foto: zajem slike https://www.europarl.europa.eu/

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poslance Evropskega parlamenta nagovorila v svojem prvem tradicionalnem govoru o stanju v EU. Poudarila je, da je ta težek čas priložnost za Evropo, da vodi iz krhkosti v vitalnost in da je zdaj čas za delo.

Med drugim je napovedala tudi zakonodajni predlog za skupen evropski okvir za minimalno plačo. Obenem pa sporočila, da prihaja nov migracijski pakt, kjer bodo države EU morale pokazati solidarnost.

Na področju spoštovanja vladavine prava ni omenjala možnosti, da bi države kršiteljice kaznovali po 7. členu pogodbe EU. Je pa obsodila poljske “cone brez LGBTQI ideologije,” češ da so cone brez humanosti in zanje v “naši Uniji” ni prostora. 

»To je trenutek za Evropo, ko mora voditi na poti iz krhkosti v novo vitalnost,« je v svojem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju danes poudarila predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen. »Evropska unija ima vizijo, načrt in naložbe, zdaj je čas za delo,« je zatrdila.

Zmanjšanje izpustov in skupen okvir za minimalno plačo

Prepričana je, da je treba ustvarjati priložnosti za jutrišnji svet, ne zgolj reševati kriz včerajšnjega sveta. Niz konkretnih predlogov je začela s pozivom k vzpostavitvi močne evropske zdravstvene unije, tako s krepitvijo obstoječih teles kot z vzpostavitvijo nove agencije za raziskave. Vzpostavili naj bi tudi evropske strateške rezerve farmacevtskih izdelkov. Po njenem je jasno, da je treba v okviru konference o prihodnosti Evrope razpravljati o pristojnosti na področju zdravja. Za prihodnje leto je napovedala globalni zdravstveni vrh v Italiji.

Pomembna bo tudi priprava EU na digitalno dobo. Naložbe v digitalno infrastrukturo naj bi olajšal tudi program za okrevanje. Napovedala je 8-milijardno naložbo v superračunalnike.

Močno odmeva tudi njeno sporočilo, da je treba bistveno okrepiti cilj za zmanjšanje izpustov do leta 2030 – na najmanj 55 odstotkov. “Zavedam se, da je zvišanje iz -40 na -55 odstotkov za nekatere preveč, za druge pa ni dovolj,” je dejala. Napovedala je tudi zakonodajni predlog za skupen evropski okvir za minimalno plačo, ki naj bi vsem zagotovil dostojno delo.

Nekaj besed pa je spregovorila tudi o priložnosti, da se ob zaupanju v Evro okrepita enotni trg in bančna unija. “Ni boljše poti do stabilnosti in konkurenčnosti kot je močnejša gospodarska in monetarna unija.” 

Migracijski pakt: Solidarno moramo pomagati obremenjenim članicam

Za 23. september je napovedal tudi nov migracijski pakt, ki naj bi odpravil zastoj pri reformi evropskega azilnega sistema in pomagal preprečiti katastrofe, kakršna se dogaja v grškem centru za migrante Morii. »Z novim migrantskim paktom bomo začeli z bolj človeškim pristopom. Reševanje življenj na morju ni opcijsko, zato moramo tistim državam, ki opravljajo svojo legalno in moralno dolžnost, pomagati, morajo se zanesti na solidarnost celotne EU,« je napovedala.

Reforma evropskega azilnega sistema je namreč že leta v slepi ulici zaradi spornih obveznih migracijskih kvot. Vprašanje ostaja, kako bo komisija ta problem rešila v novem paktu, saj se stališča članic glede tega niso bistveno spremenila.

Na zunanjepolitičnem področju je Von Der Leynova zagovornica premika od odločanje s soglasjem h kvalificirani večini, vsaj ko gre za vprašanje človekovih pravic in sankcij.

Naslovila je tudi tiste, ki “zagovarjajo tesnejše vezi z Rusijo” ter omenila zastrupitev Alekseja Navalnega, podobne napade z živčnim plinom drugod in Gruzijo kot dokaz, da s strani Kremlja obstaja jasen vzorec obnašanja. “In noben plinovod tega ne more spremeniti”, je dodala.

Von Der Leynova o Zahodnem Balkanu: “Zahodni Balkan je del Evrope in ne le postanek na svileni cesti … Delimo skupno zgodovino, delimo skupno usodo.” Napovedala je sveženj za gospodarsko okrevanje regije.

Prvi odzivi

V prvih odzivih z levega dela politike prihajajo kritike, ker Von der Leynova ni omenjala prizadevanj za davčno pravičnost. Z desne pa jo opozarjajo, da tvega, da bo kot predsednica “izgubila evropske državjlane” na enak način, kot je Juncker kot predsednik EK izgubil Veliko Britanijo, poroča Euroactiv.com.

6 KOMENTARJI

  1. Če države evropske unije predvsem povezujejo samo še vsiljivi migranti, LGBT ideologija in minimalne plače, ki jih nekaj časa še ne bo mogoče poenotiti, potem to ni tista evropska skupnost, ki smo si jo tako zelo želeli.

    Od matere s šestimi ali sedmimi otroki sem pričakoval drugačno družinsko politiko, ki ne bo slonela na LGBT nenaravnih teorijah.

  2. Predstavnica t.i. krščansko-ljudske stranke. Popolna zloraba imena krščanski. Tako kot Merklova, Ljudmila in še mnogi v NSi in v SDS z nauki evangelijev nima veliko skupnega. Bistveno bolj bi se tem aparatčikom prileglo ime Dekadentno liberalnima stranka.
    Če Urusla ne bi bila plagiatorka tudi nikoli ne bi postala komisarka. Sedaj pa mora delati kot Soros žvižga.
    Zadnji čas, da se v imenih strank prepove uporaba krščanski.
    Predvsem pa je zadnji čas, da se ustanovijo klasične konservativne stranke, s pokončnimi voditelji, ki se ne bojijo sporov z velekapitalom, da preprečijo popolno uničenje Evrope in njene kulture.

  3. Še ena, ki bi migrante sprejemala in jih potem delila drugim državam. Zakaj ne preprosto reči migracijam, vsaj takim, ki rinejo že od 2015 v EU – NE! Ne želimo vas, nočemo vas vzdrževati, nočemo vaših navad, nočemo vaše vere itd.

    Vsi se samo sprenevedajo! Vse države jih lovijo po hostah in jih skušajo vračati nazaj, od koder spet rinejo v EU. Nekdo jih financira! Kateri migrant iz Afganistana pa razpolaga z zneski v višini 20.000 € (toliko stane pot iz Afganistana, mimo vseh bogatih arabskih držav, podobnih navad in vere), če je plača za enega v celem letu 200 €. Financirajo jih bogate arabske države, da zginejo iz njihovega praga in jih usmerjajo v EU, kjer pa jih lahko vzdržujemo do konca življenja.

    Vračati nazaj in sicer v izvorne države!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime