Von der Leyen: »EU ne bo popolna brez Balkana«. Janši hvaležna za »izvrstno gostiteljstvo«

Vir foto: Ukom, predsedovanje Slovenije EU
POSLUŠAJ ČLANEK
Z novinarsko konferenco, na kateri so nastopili slovenski premier Janez Janša, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel, se je zaključil eden od vrhuncev slovenskega predsedovanja EU: Vrh EU - Zahodni Balkan. Na njem so poleg voditeljev držav članic EU sodelovali tudi voditelji iz šestih držav Zahodnega Balkana: iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore, Republike Severne Makedonije in Srbije.


Michel, Janša in Ursula von der Leyen so na tiskovni konferenci še enkrat poudarili svojo zavezanost, da se te države naposled vključijo v Evropsko unijo, ter to podprli z napovedjo 30-milijardnih vlaganj v države Zahodnega Balkana.

Nenazadnje je usmeritev širjenja EU na Zahodni Balkan začrtal že vrh v Solunu leta 2003. Kljub temu pa je le malo verjetno, da se bo njihov vstop zgodil že v tem desetletju, kar sproža veliko nezadovoljstva tako na Balkanu kot v sami EU.

Vir foto: Ukom, predsedovanje Slovenije EU


Na to je v svojem nastopu opozorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je dejala, da je med svojo potjo po zahodnobalkanskih državah zaznala frustracije zaradi dolgotrajnega procesa približevanja. Sama pa je ob tem opazila, da so v zadnjem času dosegle bistven napredek in jih pozvala k nadaljevanju reform na ključnih področjih, kot so boj proti korupciji, gospodarske reforme in vladavina prava. Ob koncu vrha jim je tako poslala sporočilo, da so del iste Evrope kot države članice: "Imamo skupno zgodovino, skupne vrednote in tudi skupno usodo. Evropska unija ne bo popolna brez Balkana."

https://twitter.com/vonderleyen/status/1445729545122824193


Balkan zanimiv tudi za Rusijo in Kitajsko


Toda zgolj prijazne besede voditeljev držav Zahodnega Balkana prav gotovo ne bodo zadovoljile. Razlogi za pospešitev procesa pa ležijo tudi v sami EU. Dobro jih povzame izjava avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki je ob prihodu na srečanje izpostavil, da mora EU državam zahodnega Balkana ponuditi resno perspektivo, sicer bodo to izkoristile Kitajska, Rusija in Turčija.

https://twitter.com/_Jadranka_Kosor/status/1445662342822305794

Tudi mediji iz tujine o vsebini pogovorov evropskega vrha, o protestih le mimogrede

Za razliko od domačih osrednjih medijev, ki v ospredje svojega poročanja postavljajo protestniško dogajanje v Ljubljani, je fokus tujih novinarjev, ki poročajo iz Slovenije, usmerjen v vsebinsko razpravo z vrha EU-Zahodni Balkan.

Glede protestov večina mimogrede omenja, da gre za proteste nasprotnikov koronskih ukrepov, katerih organizatorji so z organizacijo na dan srečanja evropskih voditeljev z grožnjo, da bodo blokirali vrh EU, iskali mednarodno pozornost.

A policija je bila na protest pripravljena, pri preprečitvi, da bi protestniki blokirali mestne ulice, pa si je pomagala s solzivcem in vodnim topom.


Negotova prihodnost


Da približevanje držav Zahodnega Balkana EU traja predolgo, je na novinarski konferenci poudaril tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Ta se je v svojem nastopu zavzel, da bi bila v pogajanja o približevanju EU vključena tudi določena časovna zaveza, ki bi države spodbudila k bolj angažiranemu procesu približevanja. Vendar pa slovenski predlog ni prejel ustrezne podpore med evropskimi voditelji.



Možnost, da bi si zahodnobalkanske države v tem času poiskale morebitna drugačna zavezništva je seveda realna. To možnost pa skuša EU zmanjšati s številnimi finančnimi spodbudami ter tudi tiho diplomacijo. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v tem oziru navedla prizadevanja komisije za razrešitev spora glede registrskih oznak med Srbijo in Kosovom ter znatna finančna sredstva, ki so bila namenjena temu območju.

Države Zahodnega Balkana naj bi tako v naslednjih letih prejele 9 milijard evrov za naložbe v gospodarstvu, skupno z nekaterimi drugimi programi pa kar za 30 milijard. Komisija pa izpostavlja tudi, da so države tega območja od članic EU prejele 2,3 milijona odmerkov cepiva proti covid-19.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1445633808770879492

Novinarska vprašanja tudi o visokih cenah plina in STA


Novinarska vprašanja so sicer bolj kot področje zahodnega Balkana zaznamovale visoke cene energentov, zlasti zemeljskega plina, kjer so voditelji obljubili določene ukrepe, da te ne bi ogrozile evropskega gospodarskega okrevanja. To namreč po obdobju epidemije poteka uspešno, zato bodo evropski voditelji storili vse, da se to ne zgodi.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1445737664561356815

O financiranju STA pa je Janša zagotovil, da bo financiranje steklo takoj, ko bo med UKOM in STA podpisana pogodba. "Denar bo izplačan isti dan, ko bo direktor podpisal pogodbo. Ko bo nov direktor, se bo situacija, upam da, rešila v najkrajšem možnem času," je zagotovil Janša.

Komentar našega zunanjepolitičnega komentatorja Petra Jermana o izplenu vrha EU-Zahodni Balkan ter slovenskem gostiteljstvu in vsem, kar ga je spremljalo, na Domovina.je preberite jutri zjutraj. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike