Von der Leyen: »EU ne bo popolna brez Balkana«. Janši hvaležna za »izvrstno gostiteljstvo«
POSLUŠAJ ČLANEK
Z novinarsko konferenco, na kateri so nastopili slovenski premier Janez Janša, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel, se je zaključil eden od vrhuncev slovenskega predsedovanja EU: Vrh EU - Zahodni Balkan. Na njem so poleg voditeljev držav članic EU sodelovali tudi voditelji iz šestih držav Zahodnega Balkana: iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore, Republike Severne Makedonije in Srbije.
Michel, Janša in Ursula von der Leyen so na tiskovni konferenci še enkrat poudarili svojo zavezanost, da se te države naposled vključijo v Evropsko unijo, ter to podprli z napovedjo 30-milijardnih vlaganj v države Zahodnega Balkana.
Nenazadnje je usmeritev širjenja EU na Zahodni Balkan začrtal že vrh v Solunu leta 2003. Kljub temu pa je le malo verjetno, da se bo njihov vstop zgodil že v tem desetletju, kar sproža veliko nezadovoljstva tako na Balkanu kot v sami EU.
Na to je v svojem nastopu opozorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je dejala, da je med svojo potjo po zahodnobalkanskih državah zaznala frustracije zaradi dolgotrajnega procesa približevanja. Sama pa je ob tem opazila, da so v zadnjem času dosegle bistven napredek in jih pozvala k nadaljevanju reform na ključnih področjih, kot so boj proti korupciji, gospodarske reforme in vladavina prava. Ob koncu vrha jim je tako poslala sporočilo, da so del iste Evrope kot države članice: "Imamo skupno zgodovino, skupne vrednote in tudi skupno usodo. Evropska unija ne bo popolna brez Balkana."
https://twitter.com/vonderleyen/status/1445729545122824193
Toda zgolj prijazne besede voditeljev držav Zahodnega Balkana prav gotovo ne bodo zadovoljile. Razlogi za pospešitev procesa pa ležijo tudi v sami EU. Dobro jih povzame izjava avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki je ob prihodu na srečanje izpostavil, da mora EU državam zahodnega Balkana ponuditi resno perspektivo, sicer bodo to izkoristile Kitajska, Rusija in Turčija.
https://twitter.com/_Jadranka_Kosor/status/1445662342822305794
Da približevanje držav Zahodnega Balkana EU traja predolgo, je na novinarski konferenci poudaril tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Ta se je v svojem nastopu zavzel, da bi bila v pogajanja o približevanju EU vključena tudi določena časovna zaveza, ki bi države spodbudila k bolj angažiranemu procesu približevanja. Vendar pa slovenski predlog ni prejel ustrezne podpore med evropskimi voditelji.
Možnost, da bi si zahodnobalkanske države v tem času poiskale morebitna drugačna zavezništva je seveda realna. To možnost pa skuša EU zmanjšati s številnimi finančnimi spodbudami ter tudi tiho diplomacijo. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v tem oziru navedla prizadevanja komisije za razrešitev spora glede registrskih oznak med Srbijo in Kosovom ter znatna finančna sredstva, ki so bila namenjena temu območju.
Države Zahodnega Balkana naj bi tako v naslednjih letih prejele 9 milijard evrov za naložbe v gospodarstvu, skupno z nekaterimi drugimi programi pa kar za 30 milijard. Komisija pa izpostavlja tudi, da so države tega območja od članic EU prejele 2,3 milijona odmerkov cepiva proti covid-19.
https://twitter.com/ZigaTurk/status/1445633808770879492
Novinarska vprašanja so sicer bolj kot področje zahodnega Balkana zaznamovale visoke cene energentov, zlasti zemeljskega plina, kjer so voditelji obljubili določene ukrepe, da te ne bi ogrozile evropskega gospodarskega okrevanja. To namreč po obdobju epidemije poteka uspešno, zato bodo evropski voditelji storili vse, da se to ne zgodi.
https://twitter.com/ZigaTurk/status/1445737664561356815
O financiranju STA pa je Janša zagotovil, da bo financiranje steklo takoj, ko bo med UKOM in STA podpisana pogodba. "Denar bo izplačan isti dan, ko bo direktor podpisal pogodbo. Ko bo nov direktor, se bo situacija, upam da, rešila v najkrajšem možnem času," je zagotovil Janša.
Michel, Janša in Ursula von der Leyen so na tiskovni konferenci še enkrat poudarili svojo zavezanost, da se te države naposled vključijo v Evropsko unijo, ter to podprli z napovedjo 30-milijardnih vlaganj v države Zahodnega Balkana.
Nenazadnje je usmeritev širjenja EU na Zahodni Balkan začrtal že vrh v Solunu leta 2003. Kljub temu pa je le malo verjetno, da se bo njihov vstop zgodil že v tem desetletju, kar sproža veliko nezadovoljstva tako na Balkanu kot v sami EU.
Na to je v svojem nastopu opozorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je dejala, da je med svojo potjo po zahodnobalkanskih državah zaznala frustracije zaradi dolgotrajnega procesa približevanja. Sama pa je ob tem opazila, da so v zadnjem času dosegle bistven napredek in jih pozvala k nadaljevanju reform na ključnih področjih, kot so boj proti korupciji, gospodarske reforme in vladavina prava. Ob koncu vrha jim je tako poslala sporočilo, da so del iste Evrope kot države članice: "Imamo skupno zgodovino, skupne vrednote in tudi skupno usodo. Evropska unija ne bo popolna brez Balkana."
https://twitter.com/vonderleyen/status/1445729545122824193
🇪🇺 @vonderleyen: Čestitke predsedniku vlade @JJansaSDS za izvrstno gostiteljstvo. Evropska unija ne bo popolna brez držav Zahodnega Balkana. Te države so del iste Evrope kot Evropska unija. pic.twitter.com/9AvZmzujcj
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 6, 2021
Balkan zanimiv tudi za Rusijo in Kitajsko
Toda zgolj prijazne besede voditeljev držav Zahodnega Balkana prav gotovo ne bodo zadovoljile. Razlogi za pospešitev procesa pa ležijo tudi v sami EU. Dobro jih povzame izjava avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki je ob prihodu na srečanje izpostavil, da mora EU državam zahodnega Balkana ponuditi resno perspektivo, sicer bodo to izkoristile Kitajska, Rusija in Turčija.
https://twitter.com/_Jadranka_Kosor/status/1445662342822305794
Tudi mediji iz tujine o vsebini pogovorov evropskega vrha, o protestih le mimogrede
Za razliko od domačih osrednjih medijev, ki v ospredje svojega poročanja postavljajo protestniško dogajanje v Ljubljani, je fokus tujih novinarjev, ki poročajo iz Slovenije, usmerjen v vsebinsko razpravo z vrha EU-Zahodni Balkan.
Glede protestov večina mimogrede omenja, da gre za proteste nasprotnikov koronskih ukrepov, katerih organizatorji so z organizacijo na dan srečanja evropskih voditeljev z grožnjo, da bodo blokirali vrh EU, iskali mednarodno pozornost.
A policija je bila na protest pripravljena, pri preprečitvi, da bi protestniki blokirali mestne ulice, pa si je pomagala s solzivcem in vodnim topom.
Za razliko od domačih osrednjih medijev, ki v ospredje svojega poročanja postavljajo protestniško dogajanje v Ljubljani, je fokus tujih novinarjev, ki poročajo iz Slovenije, usmerjen v vsebinsko razpravo z vrha EU-Zahodni Balkan.
Glede protestov večina mimogrede omenja, da gre za proteste nasprotnikov koronskih ukrepov, katerih organizatorji so z organizacijo na dan srečanja evropskih voditeljev z grožnjo, da bodo blokirali vrh EU, iskali mednarodno pozornost.
A policija je bila na protest pripravljena, pri preprečitvi, da bi protestniki blokirali mestne ulice, pa si je pomagala s solzivcem in vodnim topom.
Negotova prihodnost
Da približevanje držav Zahodnega Balkana EU traja predolgo, je na novinarski konferenci poudaril tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Ta se je v svojem nastopu zavzel, da bi bila v pogajanja o približevanju EU vključena tudi določena časovna zaveza, ki bi države spodbudila k bolj angažiranemu procesu približevanja. Vendar pa slovenski predlog ni prejel ustrezne podpore med evropskimi voditelji.
🇸🇮 @JJansaSDS: Slovenija si je prizadevala, da se v deklaracijo vključi tudi časovni okvir, v katerem bi se bolj natančno razdelali posamični koraki. Naša ocena je, da se lahko zaključijo v naslednjem desetletju. pic.twitter.com/a6Wm8pClAC
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 6, 2021
Možnost, da bi si zahodnobalkanske države v tem času poiskale morebitna drugačna zavezništva je seveda realna. To možnost pa skuša EU zmanjšati s številnimi finančnimi spodbudami ter tudi tiho diplomacijo. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v tem oziru navedla prizadevanja komisije za razrešitev spora glede registrskih oznak med Srbijo in Kosovom ter znatna finančna sredstva, ki so bila namenjena temu območju.
Države Zahodnega Balkana naj bi tako v naslednjih letih prejele 9 milijard evrov za naložbe v gospodarstvu, skupno z nekaterimi drugimi programi pa kar za 30 milijard. Komisija pa izpostavlja tudi, da so države tega območja od članic EU prejele 2,3 milijona odmerkov cepiva proti covid-19.
https://twitter.com/ZigaTurk/status/1445633808770879492
Novinarska vprašanja tudi o visokih cenah plina in STA
Novinarska vprašanja so sicer bolj kot področje zahodnega Balkana zaznamovale visoke cene energentov, zlasti zemeljskega plina, kjer so voditelji obljubili določene ukrepe, da te ne bi ogrozile evropskega gospodarskega okrevanja. To namreč po obdobju epidemije poteka uspešno, zato bodo evropski voditelji storili vse, da se to ne zgodi.
https://twitter.com/ZigaTurk/status/1445737664561356815
O financiranju STA pa je Janša zagotovil, da bo financiranje steklo takoj, ko bo med UKOM in STA podpisana pogodba. "Denar bo izplačan isti dan, ko bo direktor podpisal pogodbo. Ko bo nov direktor, se bo situacija, upam da, rešila v najkrajšem možnem času," je zagotovil Janša.
Komentar našega zunanjepolitičnega komentatorja Petra Jermana o izplenu vrha EU-Zahodni Balkan ter slovenskem gostiteljstvu in vsem, kar ga je spremljalo, na Domovina.je preberite jutri zjutraj.
Zadnje objave
Incident pred Državnim zborom. Nadlegovali novinarja TV Slovenija dr. Jožeta Možino.
20. 4. 2024 ob 12:19
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
9 komentarjev
korosec.france
Kar je res je res.
Zahodni Balkan EU podarja tako kot Afganistan v roke ,posredno vsaj finančno politično Kitajcem, posredno geopolitičesko Putinu Groznemu od Novega sada do Boke Kotorske in Baščaršijo Erdoganu, ki bo vmes gradil mostove, pontone, džamije in avtoputeve ter investiral
kjerkoli bo mogel in Balkan bo za vekomaj ostal bure baruta, ki ga bodo molzli, izkoriščali
in nategovali semtertje!
KAKŠNA SREČA, DA SMO SE IZKLJUČILI L.1991 IN VMES NABASALI ZA TAMPON HRVATE !
STAJERKA2021
Potrebujemo zunanjo mejo EU na Balkanu, da zadržimo vse tujerodne migracije izven naših meja.
Čestitke Hojsu, da je uspel enotno povezati vse v EU, ki odločajo o tem, da se leto 2015 z nenadzorovanimi migracijami ne bo nikoli več ponovilo. Res pa je, da je Merklova glavni krivec za to štalo in počasni razpad EU ter postavljanje meja med članicami EU, v duhu obrambe pred vsiljenimi migracijami. Ti trije milijono vsiljenih migrantov v EU se nam bo še otepalo.
Menim, da je Pahor naredil napako s to podelitvijo priznanja.
Priporočam ogled Faktorja, kjer Brščič pove o Merklovi točno to, kar si večina misli. Uničevalka EU. Prav tako je glavni krivec za energetsko krizo, ki prihaja.
Dobro je samo to, da odhaja.
rasputin
Živimo v nadvse zmedenih časih. EU niti približno ni to, kar smo mislili, da je, ko smo vstopili vanjo.
EU spodbuja migracije v države članice z vseh vetrov in dejansko vodi politiko, kot da je Evropa nikogaršnje ozemlje, kamor lahko vsakdo ilegalno vstopi in ima vse pravice kot domačini, ki delajo in plačujejo davke.
EU prednjači v podnebni histeriji in v govoričenju o nuji prehoda na obnovljive vire energije, kar je utopičen cilj, ker obnovljivih virov preprosto ni dovolj, zaradi česar bo EU ostala brez potrebne električne energije. Slednja se je v EU v enem letu že podražila za 300%.
EU se je v zvezi z načrtno ustvarjeno pandemijo, prek v laboratoriju ustvarjenega virusa v ameriško-kitajski koprodukciji, nekritično postavila na stran velefarmacevtskih družb, ki prek korumpirane WHO vodijo svetovno zdravstveno politiko sebi v prid.
EU poskuša postati nekakšen globalistični imperij, v katerem evropski narodi ne bi imeli več nobene besede oziroma so sploh obsojeni na izginotje prek intenzivnih migracij.
Zadnji naj ugasne luč!
AlojzZ
Vseeno mislim, da je Janez s temi PC ukrepi brcnil v kamen. Bomo videli, če bo vzdržal do volitev, predvsem pa rezultat volitev.
rasputin
Problem je, ker je sadomazohist in uživa v tem, da muči druge in sebe.
Teodor
Ukrepi v Sloveniji so precej blažji kot drugod po Evropi. Pojdi samo v Avstrijo in boš brez besed izpoljnjeval PCT. Da o Avstraliji niti ne govorimo. Sam sicer menim, da je PCT nepotreben, ampak je kar je, in je daleč od diktature, represije, sadomazo in ostalega kar vam pride na pamet.
rasputin
»EU ne bo popolna brez Balkana«.
**********
Me zanima, koliko domoljubov, ki obsojajo "Jugoslovane" v Sloveniji, češ da so tisti, ki protestirajo proti Janši, bo obsodilo Janšo, ker v perspektivi na široko odpira vrata priseljevanju z juga. Ves vrh na Brdu je bil namenjen temu, da se Zahodni Balkan čim prej priključi EU. To bo dejansko nekakšna obnovitev Jugoslavije v okviru EU, Slovenija pa je bila in je tudi zdaj destinacija priseljevanja z juga, ki se bo v prihodnosti še pospešilo.
Kaj zdaj, boste nekateri gorečneži križali tudi Janšo, ker vas je kao izdal??
Teodor
Menim, da bi morali Balkan sprejeti v EU tam nekje okoli 2050, ali kakšno leto kasneje. Verjetno to ve tudi JJ. Ampak z vrhom EU je utrdil svoj položaj na mednarodni sceni in tudi doma. Globoka država je s pomočjo medijev in anticepilcev odnesla nekaj pozornosti, to pa je tudi vse. Kar se pa priseljevanja tiče, ti dam prav. Nekdo bo moral ustaviti naval balkancev, niti desnica ni veliko boljša od levice v tem pogledu, navsezadnje večino težav povzročijo tisti na ić.
lavrict
Ravno obratno. Ljudje se ne izseljujejo iz uspešnih in demokratičnih držav. Bolj,ko držimo Balkan na Balkanu,več Balkancev je pri nas. Če želimo,da ostanejo,kjer so, moramo mi k njim.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.