Volitve v ZDA: Zakaj se demokrati "svojega" Bernieja Sandersa bojijo skoraj bolj kot Trumpa
Embed from Getty Images
Pretekli torek je bil v ZDA supertorek. No, kakor za koga, vsekakor pa to velja za Joea Bidena, ki je na strankarskih volitvah za imenovanje za predsedniškega kandidata demokratov osvojil kar devet držav vključno s Teksasom. Njegov največji tekmec Bernie Sanders je sicer osvojil Kalifornijo, a je z le štirimi osvojenimi državami za Bidenom krepko zaostal.
Upam si trditi, da sta predsedniška kandidata tako republikanske kot demokratske stranke že znana. No, pri republikancih je to več kot očitno; strankarske volitve so tam zgolj formalnost, s katero bodo potrdili podporo Trumpu. Razmere v demokratskem taboru pa so bile, in deloma so še, dosti bolj zapletene.
Demokrati imajo težave sami s sabo, in Bidenova izjava, da bi Trumpa na volitvah premagala tudi Miki Miška, če bi kandidirala zanje, se je izkazala za utopično. Sicer so ponudili pester izbor "kandidatov za kandidata", ki pa se bodisi niso obnesli, ali pa so politično neustrezni.
Tako sta, denimo, odpadla Amy Klobuchar in Pete Buttigieg, politika, ki sta premalo profilirana ter s premalo kilometrine na najvišjih političnih ravneh, zato ne moreta pritegniti ljudi do te mere, da bi obetala zmago v predsedniški tekmi. Odstop od potegovanja za kandidaturo je napovedala tudi Warrenova, ki baje ne vidi več možnosti za zmago.
Milijarder Michael Bloomberg, nekdanji uspešni župan New Yorka, ki je za začetno kampanjo porabil 676 milijonov dolarjev lastnega premoženja, je včeraj od kandidature odstopil. Bojda zaradi svojih rasističnih in seksističnih izjav v preteklosti. Ne vem, kaj točno naj bi izjavil, a pri demokratih je že malo lahko preveč. Politična korektnost jim je tako odnesla mogoče najboljšega kandidata.
Kaj pa je narobe s Sandersom? Ostala sta le še on in Biden, in v tem trenutku se je celotni strankarski aparat postavil na stran Bidena. Kaj jih tako moti pri tem dobrodušnem starčku, da postaja žrtev lastne stranke?
Ne le dejstvo, da strankarske volitve posredno kažejo, da ne more zmagati na predsedniških, Sandersa se njegova stranka boji, ker je ideološko nevaren. Ker je socialist. To je tako, kot bi v predsedniško tekmo poslali Noama Chomskega. Sanders zaradi svoje preveč leve usmeritve ne more biti obraz stranke, kaj šele predsednik ZDA. Lahko bi bil predsednik kake nepomembne evropske države, kjer je vsem za vse vseeno, in verjetno bi bil, če bi v kateri od njih kandidiral. A ne v ZDA.
Tukaj je potrebno razumeti miselnost ameriškega človeka, ameriškega volivca. Njihova miselnost in z njo družbeni sistem sta zasnovana za delavnega, pobožnega in poštenega človeka, ki je hkrati tudi gospodar svoje kmetije, delavnice, podjetja. Vodilo takšnih ljudi je, da nikomur nič ne pripada zastonj, da kdor ne dela, naj ne je, in da pravice lahko uživamo šele, če prej izpolnimo svoje dolžnosti. Takšen konservativen pristop lahko vzamemo kot temelj družbene vzdržnosti.
Tako mislečih je tudi mnogo demokratskih volivcev. Pred časom je veljalo, da če je nekdo v ZDA levičar, je bolj konservativen od evropskega konservativca. A tudi med ameriško ljudstvo so se prikradle sile, ki so relativizirale stare vrednote in s tem skrhale družbeni sistem.
Sanders zagovarja ideje, ki jih na ameriško družbo ni možno aplicirati, in strankarski aparat se zaveda, da jih ne bo prodal niti večini demokratskih volivcev, kaj šele komu drugemu. No, mogoče Kalifornijcem, ki se trudijo biti "razsvetljeni, socialni in evropski", ne vedo pa še, da Sandersove ideje peljejo na pot Švedske.
Sanders kot frontman bi pomenil zaton stranke. Če pa bi mu slučajno uspelo ... to bi pomenilo, da bi imeli ljudje tipa Alexandria Ocasio-Cortez vpliv na politiko na najvišjem nivoju. Takšen skrajni levi populizem pa tudi demokratom ni v interesu; politika na tem nivoju ni več otroški vrtec.
Zato je demokratski štab dal podporo izkušenemu, prekaljenemu politiku, podpredsedniku v času Obame. V njem vidijo potencial, ki je dovolj prizemljen, da bi lahko konkuriral Trumpu, saj je - tudi ideološko - sprejemljiv za večje število volivcev kot Sanders. S podporo Bidenu rešujejo prihodnost stranke pred prevelikim premikom v levo, ki bi lahko pomenil katastrofo.
Konkurirati Trumpu bo demokratom izjemno težko. Slednji se je pokazal za človeka, ki težave rešuje, medtem, ko jih demokrati s skrajnimi pogledi nekaterih struj znotraj stranke mnogokrat povzročajo, in volivci si to zapomnijo. Kot edini ideološko in politično zadovoljiv kandidat z dovolj velikim dometom jim je ostal Biden. Miki Miška letos očitno ni hotela kandidirati.
Pretekli torek je bil v ZDA supertorek. No, kakor za koga, vsekakor pa to velja za Joea Bidena, ki je na strankarskih volitvah za imenovanje za predsedniškega kandidata demokratov osvojil kar devet držav vključno s Teksasom. Njegov največji tekmec Bernie Sanders je sicer osvojil Kalifornijo, a je z le štirimi osvojenimi državami za Bidenom krepko zaostal.
Podcast komentarja Roka Freliha je na voljo na koncu prispevka.
Upam si trditi, da sta predsedniška kandidata tako republikanske kot demokratske stranke že znana. No, pri republikancih je to več kot očitno; strankarske volitve so tam zgolj formalnost, s katero bodo potrdili podporo Trumpu. Razmere v demokratskem taboru pa so bile, in deloma so še, dosti bolj zapletene.
Težave demokratov
Demokrati imajo težave sami s sabo, in Bidenova izjava, da bi Trumpa na volitvah premagala tudi Miki Miška, če bi kandidirala zanje, se je izkazala za utopično. Sicer so ponudili pester izbor "kandidatov za kandidata", ki pa se bodisi niso obnesli, ali pa so politično neustrezni.
Tako sta, denimo, odpadla Amy Klobuchar in Pete Buttigieg, politika, ki sta premalo profilirana ter s premalo kilometrine na najvišjih političnih ravneh, zato ne moreta pritegniti ljudi do te mere, da bi obetala zmago v predsedniški tekmi. Odstop od potegovanja za kandidaturo je napovedala tudi Warrenova, ki baje ne vidi več možnosti za zmago.
Milijarder Michael Bloomberg, nekdanji uspešni župan New Yorka, ki je za začetno kampanjo porabil 676 milijonov dolarjev lastnega premoženja, je včeraj od kandidature odstopil. Bojda zaradi svojih rasističnih in seksističnih izjav v preteklosti. Ne vem, kaj točno naj bi izjavil, a pri demokratih je že malo lahko preveč. Politična korektnost jim je tako odnesla mogoče najboljšega kandidata.
Ne le dejstvo, da strankarske volitve posredno kažejo, da ne more zmagati na predsedniških, Sandersa se njegova stranka boji, ker je ideološko nevaren. Ker je socialist.
Zakaj so vsi proti Sandersu?
Kaj pa je narobe s Sandersom? Ostala sta le še on in Biden, in v tem trenutku se je celotni strankarski aparat postavil na stran Bidena. Kaj jih tako moti pri tem dobrodušnem starčku, da postaja žrtev lastne stranke?
Ne le dejstvo, da strankarske volitve posredno kažejo, da ne more zmagati na predsedniških, Sandersa se njegova stranka boji, ker je ideološko nevaren. Ker je socialist. To je tako, kot bi v predsedniško tekmo poslali Noama Chomskega. Sanders zaradi svoje preveč leve usmeritve ne more biti obraz stranke, kaj šele predsednik ZDA. Lahko bi bil predsednik kake nepomembne evropske države, kjer je vsem za vse vseeno, in verjetno bi bil, če bi v kateri od njih kandidiral. A ne v ZDA.
Tukaj je potrebno razumeti miselnost ameriškega človeka, ameriškega volivca. Njihova miselnost in z njo družbeni sistem sta zasnovana za delavnega, pobožnega in poštenega človeka, ki je hkrati tudi gospodar svoje kmetije, delavnice, podjetja. Vodilo takšnih ljudi je, da nikomur nič ne pripada zastonj, da kdor ne dela, naj ne je, in da pravice lahko uživamo šele, če prej izpolnimo svoje dolžnosti. Takšen konservativen pristop lahko vzamemo kot temelj družbene vzdržnosti.
Tako mislečih je tudi mnogo demokratskih volivcev. Pred časom je veljalo, da če je nekdo v ZDA levičar, je bolj konservativen od evropskega konservativca. A tudi med ameriško ljudstvo so se prikradle sile, ki so relativizirale stare vrednote in s tem skrhale družbeni sistem.
Sanders zagovarja ideje, ki jih na ameriško družbo ni možno aplicirati, in strankarski aparat se zaveda, da jih ne bo prodal niti večini demokratskih volivcev, kaj šele komu drugemu. No, mogoče Kalifornijcem, ki se trudijo biti "razsvetljeni, socialni in evropski", ne vedo pa še, da Sandersove ideje peljejo na pot Švedske.
Biden kot rešitev
Sanders kot frontman bi pomenil zaton stranke. Če pa bi mu slučajno uspelo ... to bi pomenilo, da bi imeli ljudje tipa Alexandria Ocasio-Cortez vpliv na politiko na najvišjem nivoju. Takšen skrajni levi populizem pa tudi demokratom ni v interesu; politika na tem nivoju ni več otroški vrtec.
Zato je demokratski štab dal podporo izkušenemu, prekaljenemu politiku, podpredsedniku v času Obame. V njem vidijo potencial, ki je dovolj prizemljen, da bi lahko konkuriral Trumpu, saj je - tudi ideološko - sprejemljiv za večje število volivcev kot Sanders. S podporo Bidenu rešujejo prihodnost stranke pred prevelikim premikom v levo, ki bi lahko pomenil katastrofo.
Konkurirati Trumpu bo demokratom izjemno težko. Slednji se je pokazal za človeka, ki težave rešuje, medtem, ko jih demokrati s skrajnimi pogledi nekaterih struj znotraj stranke mnogokrat povzročajo, in volivci si to zapomnijo. Kot edini ideološko in politično zadovoljiv kandidat z dovolj velikim dometom jim je ostal Biden. Miki Miška letos očitno ni hotela kandidirati.
Joe Biden zna imeti problem, ker je podpiral vojno v Iraku:
“Millions are dead in Iraq. We actually fought in your damn wars. You sent us to hurt civilians.”
Two veterans confronted Joe Biden for supporting the #Iraq invasion - a war that was launched on a pack of lies - a war that killed over a million civilians. pic.twitter.com/8pVqwPXQ1Q
— Sarah Abdallah (@sahouraxo) March 4, 2020
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
3 komentarjev
rx170
Crazy Bernie bi mogoče Trumpa premagal leta 2016, letos nikakor. Ampak 2016 je demokratski establišment s povsem enakimi argumenti raje podprl crooked Hillary.
Dejansko demokrati nimajo dobrega kandidata. Bloomberga bi Trump pojedel verjetno bo tudi Bidna, ki ima preveč grehov iz preteklosti.
Mini Mike je zapravil 700 milijonov, osvojil 33 glasov in na koncu podprl Sleepy Joe Bidna.
Demokrati tudi ne nagovarjajo pravih tem. Ruska in kasneje ukrajinska afera na katero so stavili skoraj vse zanima le manjši del Američanov. Področje, kjer bi lahko Trumpu škodili so finance vendar se tega ne lotevajo, ker je večina demokratskih politikov povsem enakih ali pa so še hujši.
slovenc sm
Trump bo zmagal. Zdaj je potegnil ZDA še ven iz Pakistana in zaključuje vojaške fronte po svetu. Dela ravno kontra, kar so mu očitali, da je njegova nevarnost.
Dodatna jama za levičarje pa je njihova nova ideološka dogma (LGTB, seksizem, ''gender'', ...). To jih bo v ZDA pokopalo. Čez čas pa še kje.
MEFISTO
Naslov je ponesrečen in zavajajoč.
Amerika se ne boji Trumpa, kar bo dokazala, ko ga bo znova izvolila za predsednika.
Nijker na svetu namreč socialisti ne delajo v korist države in naroda.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.