Minulo nedeljo so se v Kataloniji odvijale lokalne parlamentarne volitve, ki jih je premier katalonskega Generalitata, Artur Mas, označil kot “plebiscit”. Udeležilo se jih je 62% volilnih upravičencev, 9% več kot pred tremi leti.
Stranke naklonjene neodvisni Kataloniji zasedajo 72 od 135 sedežev v katalonskem parlamentu, kar obeta enostransko razglasitev neodvisne Katalonije.
Pri tem je največ, 62 sedežev dobila desnosredinska koalicija Junts per Si, kar sicer ni absolutna večina, a za odcepitev od Španije je tudi skrajno leva CUP, ki bo v parlamentu imela 10 sedežev.
Koalicija Junts per Si (kar pomeni “Skupaj za da”) je že pred volitvami v primeru absolutne zmage napovedala začetek enostranskega procesa, ki naj bi v 18 mesecih pripeljal do odcepitve Katalonije od Španije, za kar bo sedaj potrebovala tudi marksiste (CUP).
Tej nasprotuje španski predsednik Mariano Rajoy, britanski premier Cameron in nemška kanclerka Merklova sta denimo opozorila, da Katalonija ob osamosvojitvi ne bi bila več del Evropske unije, osamosvojitvi pa niso naklonjeni tudi mnogi Katalonci. “Če se osamosvojimo, bomo izgubili svoje pokojnine in bo vse skupaj kot Venezuela,” pravi katalonski taksist za The Economist.
Razklanost Kataloncev ob tem vprašanju izražajo tudi spodnji tviti.
- Stopnja podpore za neodvisnost. Če Junts pel Si in CUP ne prideta do soglasja, ne bosta imela absolutne večine za neodvisnost v parlamentu; s tem se bo postopek osamosvajanja ustavil.
- Razlika med volilnimi glasovi in sedeži. Možno je, da imata Junts pel Si in CUP absolutno večino v sedežih, ne pa v glasovih, ker po zakoni vsi glasovi ne veljajo enako. S tem želja po neodvisnosti ne bila toliko ljudsko, kot parlamentarno obarvana.
- Sile moči med tistimi, ki so proti neodvisnosti. Če se boj za neodvisnost ne posreči, bodo na pozornosti pridobile tiste stranke, ki so bile proti osamosvojitvi.
- Glasovi po regijah. V Kataloniji so štiri province; dve (Girona, Lleida) sta bolj za neodvisnost, drugi dve (Barcelona, Tarragona) pa manj. Potrebna bi bila analiza glasov po regijah in znotraj regij (mesto in podeželje).
- Vprašanje, kdo bo premier. Ker Junts pel Si ni dobil absolutne večine, Artur Mas brez podpore drugih ne more postati ponovni premier; druge stranke, tudi tiste za osamosvojitev, pa ga ne želijo podpreti. Če ne nikakor ne dobi večine, bodo na obzorju nove volitve.
Katalonec Jorge pravi, da te volitve niso odraz resničnih želj Kataloncev:
Estas elecciones son únicamente un espejismo, no es el sueño real catalán, ya lo veréis @ArturMasCat @JuntsPelSi #CatalunyaÉsEspanya
— Jorge García (@xurde_97) septiembre 27, 2015
Tudi Javier de Pablo je iz volitev razbral, da Katalonci ne želijo biti neodvisni:
Hoy se demuestra que los catalanes no queremos ser independentistas! #eleccionescatalanas — Javier de Pablo (@JavidePablo) septiembre 27, 2015
Naj se zgodi karkoli, Katalonija se bo še vedno imenovala Katalonija. Ali pač.
Pase lo que pase, Cataluña seguirá llamándose Cataluña. O no? #eleccionescatalanas — capitan america (@mecha_rubia) septiembre 27, 2015
Alberto ugotavlja, da je Katalonija sama razdeljena, kar ni dobro za nikogar; potreben je dialog in delo.
La conclusión a la que llego esta noche es que #Cataluña está dividida en dos. Eso no es nada bueno para nadie. Trabajo y diálogo hace falta — Alberto Castillo (@castillo_albert) septiembre 27, 2015
