Volitve v Iowi blamaža demokratske stranke. V ospredju volilnih preferenc radikalnejši kandidati

Peter Merše

5. 2. 2020 ob 10:22
1 komentar

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

V Iowi so v ponedeljek potekale prve preliminarne volitve v sklopu ameriških predsedniških volitev, na katerih člani strank izbirajo kandidata, ki naj jih zastopa na predsedniških volitvah v novembru.

A namesto pogona kampanje so si demokrati s težavami pri sporočanju rezultata privoščili blamažo brez primere in odprli pandorino skrinjico dvoma o legitimnosti rezultata in teorij zarote. Te bodo med volivce demokratov, ki že zdaj dvomijo v možnosti zmage, zasejale še dodaten razdor.

Predsedniški kandidati pa so vsi po vrsti razglasili zmago še preden so bili rezultati znani in že hitijo v New Hampshire, kjer bodo volitve v torek.

Ameriške volitve so za razliko od naših bistveno dolgotrajnejši proces, ki se formalno začne z izbiranjem kandidata posamezne stranke med njenimi člani po zveznih državah. In le to ne poteka v vseh državah naenkrat, ampak celoten proces traja nekaj mesecev, tradicionalno pa se začne v zvezni državi Iowi.

Iowa je zvezna država na srednjem zahodu Združenih držav Amerike s približno 3,1 milijona prebivalcev. Po prebivalstvu sodi med manjše zvezne države, tudi ekonomsko gledano ni med pomembnejšimi, osrednja gospodarska panoga je kmetijstvo.

Iowa predstavlja prvi realen volilni preizkus kampanje posameznih kandidatov in lahko daje zagon in pomaga zbirati sredstva ali pa zaključi volilno kampanjo.

Ker ni dvoma, da bo republikance zastopal aktualni predsednik Donald Trump, je bila pozornost javnosti usmerjena v izbiranje njegovega izzivalca na demokratski strani.

Za razliko od večine zveznih držav kjer izbira kandidata poteka prek oddaje glasovnic, pa ima Iowa sistem volilnih zborovanj oz. kavkusov. Člani stranke posameznega okrožja se zberejo na določenem kraju (šola, telovadnica, kulturni dom, knjižnica), kjer kandidata izberejo tako, da se postavijo na mesto, namenjeno temu kandidatu, imajo pa tudi območje za neopredeljene.

Nato imajo pol ure, da prepričujejo neopredeljene in druge kandidate, da se prestavijo na njihovo stran. Po tem času sledi vmesno štetje, s čimer se določi, kateri kandidati preživijo (če imajo vsaj 15 %), volivci preostalih kandidatov pa imajo nato pol ure časa, da se prerazporedijo. Po tem izvedejo končno štetje, ki določa koliko delegatov bo imel posamezni kandidat na nacionalni strankarski konvenciji.

Prepričali so jih kandidati, ki veljajo za radikalne

Proti večeru, ko je bil čas za razglasitev rezultatov so s sedeža demokratske stranke sporočili, da je prišlo do nekonsistentnosti v aplikaciji za preštevanje glasov, zato so se lotili preverjanja s papirji in pregledom fotografij, zaradi česar so prve uradne rezultate objavili šele v torek ob 16h po lokalnem času (23h pri nas) in še vedno niso znani končni izidi, trenutno znani izidi predstavljajo 71 % vseh.

Embed from Getty Images

Rezultat je bil sorazmerno tesen, prvo mesto pa je presenetljivo osvojil Pete Butigieg s 26,8%, ki mu takoj s 25,2 % sledi Bernie Sanders, oba bi po teh izidih dobila po 10 delegatov. 4 delegate je osvojila še Elisabeth Warren z 18,4%, brez delegatov pa je s 15,4 % ostal Joe Biden. Amy Klobuchar je osvojila 12,6 %, Andrew Young pa 1 %.

A ravno zaradi fiaska s sporočanjem volilnih izidov bo morda največ pridobil Michael Bloomberg, ki je zborovanja v Iowi izpustil.

Pete Buttigieg je nekdanji županj manjšega mesta South Bend v Indiani. Kot mlajši med kandidati je nekoliko bližje mladini. Velja za »zmernejšega« v stališčih, vendar ga po svoje definira njegova odkrita istospolna usmerjenost. Nekateri volivci ga podpirajo, ker bi v primeru njegove zmage to bil prvi istospolno usmerjeni predsednik, vendar je to tudi nekaj, kar ga dela »radikalnejšega« v smislu, da je manj sprejemljiv za širše volilno telo neopredeljene sredine.

Bernie Sanders, senator iz Vermonta, sam zase pravi, da je demokratični socialist, s svojo socialistično utopijo pa je bil največji tekmec za demokratsko nominacijo Hilary Clinton leta 2016. Podobno skrajna stališča s primesmi anarhizma in manj konsistence zastopa tudi Elisabeth Warren, senatorka iz Massachusettsa, ki igra na žensko karto. Da bi v demokratski identitetni politiki kotirala še višje je trdila, da se po njej pretaka tudi indijanska kri, a po testiranju se je izkazalo, da ima v sebi le 1/1024 genov značilnih za avtohtone Američane, kar je manj od povprečnega Američana, zaradi česar se je je prijel zbadljivi vzdevek Pocahontas.

Joe Biden je bil podpredsednik ZDA v času predsedovanja Barraca Obame, ki se je v postopku odpoklica ameriškega predsednika Donalda Trumpa ujel v afero vplivanja na prejšnjega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka tako, da je pogojeval pomoč Ukrajini s tem, da odpokliče državnega tožilca, ki je preiskoval zaposlitev njegovega sina v Ukrajinskem naftnem podjetju. Pritisk na ukrajinskega predsednika, da se to preišče, sicer demokrati prek postopka odpoklica predsednika očitajo Donaldu Trumpu.

Amy Klobuchar je senatorka iz Minnesote slovenskega rodu. Če bo kandidatka demokratov ona, bomo imeli Slovenci na obeh straneh »veze«. Sicer pa velja za zmernejšo kandidatko, ki se je sposobna pogovarjati prek strankarskih delitev, vendar manj opazno, kar zmanjšuje njene možnosti za zmago.

Michael Bloomberg pa je starejši poslovnež in medijski mogotec, nekdanji župan New Yorka ter direktor medijske hiše Bloomberg.

Napaka ali načrtna »redistribucija« volilnega rezultata

Običajno zborovanja v Iowi predstavljajo za zmagovalce odskočno desko v njihovi kampanji, a tokrat se zdi, da je situacija povsem drugačna. Poraženci so to zaradi rezultata, nad zmagovalci je senca dvoma legitimnosti zaradi fiaska z aplikacijo in sporočanjem rezultatov. Prav tako pa so bile oči javnosti v času največje pozornosti uprte v debakel, tako da so kandidati razglašali zmago pred izidi, da so lahko nadaljevali pot v New Hampshire. S tem pa so izgubili velik del pozornosti, ki ga sicer dobi zmagovalec v Iowi.

"Donald Trump is an incompetent who presides over an administration of chaos!" cried the Democrats who couldn't handle a caucus with 170,000 voters.

— Ben Shapiro (@benshapiro) February 4, 2020

Težko je špekulirati, ali je bil debakel nesreča ali pa celo del načrta vodilnih v demokratski stranki, ki niso pretirano naklonjeni nikomur od najuspešnejših treh kandidatov. Zavedajo se namreč, da če želijo premagati Donalda Trumpa, potrebujejo kandidata, ki bo zmeren in karizmatičen, česar pa v resnici ne more zares ponuditi nobeden od vodilnih kandidatov.

Zato se zdi, da utegne biti izbranec vodilnih v stranki Michael Bloomberg, ki je, morda po naključju, morda pa ravno v pričakovanju "težav" zborovanja v Iowi izpustil in se tako distanciral od debakla, ki je nastal. Bloomberg kot poslovnež in medijski mogotec se v očeh demokratskih volivcev, predvsem po zaslugi medijev, predstavlja kot tehnokrat, ki je kvalificiran za vodenje.

Demokrati se namreč soočajo tudi s problemom, da v njihovo zmago ne verjamejo niti lastni volivci. Po raziskavi, o kateri smo na Domovini že poročali namreč le 11% demokratov trdno verjame v demokratsko zmago na volitvah 2020. Nadaljnjih 32% jih meni, da je zmaga demokratov verjetna. Na drugi strani je 38% republikancev trdno prepričanih v svojo zmago, še 40% se zdi verjetna.

Zanimive so tudi preference demokratov. Najpomembnejše pri njihovem kandidatu je, da lahko premaga Trumpa (88 % volivcev). Da skrbi za ljudi je pomembno 76 %, da ima najboljše ideje pa le 66 % demokratskih volivcev sodelujočih v anketi. Analitiki tako ocenjujejo, da bi zmago demokratom prinesel zmeren, karizmatičen kandidat, a stranka se je v zadnjih letih z vsiljevanjem identitetne politike, politične korektnosti, LGBT agende in povsem oddaljila od običajnih Američanov.

Debakel v Iowi pa lahko pomeni tudi konec primata te države na preliminarnih volitvah, saj si demokrati že nekaj časa prizadevajo, da bi bila prva država katera izmed tistih, ki so bolj »reprezentativne« predvsem po rasni sestavi. 90 % Iowe namreč predstavljajo belci.

Don't think of it as the Democratic Party stealing the election from Bernie. Think of it as vote redistribution.

— Ben Shapiro (@benshapiro) February 4, 2020

When will the Democrats start blaming RUSSIA, RUSSIA, RUSSIA, instead of their own incompetence for the voting disaster that just happened in the Great State of Iowa?

— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) February 4, 2020

KOMENTAR: Peter Merše

Kaj vse so pripravljeni demokrati žrtvovati za možnost, da premagajo Trumpa?

Rezultat v Iowi je za demokrate manj pomemben kot za republikance, saj pri demokratih pomembnejšo vlogo igra tudi samo vodstvo stranke. Verjetno ne bomo nikoli izvedeli, kaj je bil razlog volilnega debakla, vendar so z njim zabili močan žebelj v krsto demokratičnega procesa, vsaj znotraj stranke. Stranka bo naredila karkoli je potrebno, da premaga Trumpa in zdi se, da je Michael Bloomberg za to še najbolj kvalificiran. Zato se kaj zna zgoditi, da bodo brez težav povozili izbiro od realnih problemov volivcev vse bolj oddaljenega članstva stranke, ki naseda mamljivim obljubam lunatikov kot sta Bernie Sanders in Elisabeth Warren. A prav onadva predstavljata vzorčni primer demokratske identitetne, radikalne in politično korektne politike žrtve, ki za normalno razmišljujočega človeka enostavno ne more več biti izbira. Ob tem se najbolj smeji Donaldu Trumpu, ki mu gre demokratski debakel povsem na roko, kot kaže pa se zaveda tudi že dejstva, da je zanj najbolj nevaren ravno Bloomberg. Dogajanje zadnjih dni pa je še eden v vrsti signalov, da je stopa ameriška demokracija v krizo, saj se vse večje ljudske množice počutijo zapostavljene s strani elit, kar pa so običajno v zgodovini ni prinašalo ničesar dobrega. Svoje vloge pri tem so brezsramno odigrale tudi večinsko levo usmerjene univerze in mediji. Če pa se izkaže, da je demokratska stranka načrtno sabotirala volitve v Iowi, potem bo morebitno rusko vmešavanje v volitve proti njim izpadlo prav benigno.