Volitve v Franciji – kakšni so izzivi in kakšne obljube kandidatov

foto: Pixabay

V nedeljo bo skoraj 49 milijonov francoskih volilnih upravičencev izbiralo novega predsednika drugega največjega gospodarstva EU. Predvolilne ankete zmago napovedujejo aktualnemu predsedniku Emmanuelu Macronu (Naprej republika), a se njegova prednost pred Marine Le Pen (Nacionalni zbor), ki jo je na zadnjih volitvah podprl tudi ruski predsednik Vladimir Putin, zmanjšuje.

Od zadnjih predsedniških volitev so se v Franciji zgodili protesti rumenih jopičev, pandemija, nedavno pa še vojna na pragu EU. Francoze danes najbolj skrbi inflacija in kupna moč, varnost in obramba ter skrb za okolje, po dveh letih pandemije je pomembna tema zdravstvo, ob vojni in prihodih beguncev ter migrantov pa tudi priseljevanje.

Volivci bodo v nedeljo v prvem krogu glasovanja izbirali med dvanajstimi kandidati. Če nobeden od njih ne dobi absolutne večine glasov, se bosta prva dva pomerila v drugem krogu 24. aprila. Analitiki drugi krog napovedujejo Macronu in Le Penovi. Kako na izzive in strahove ljudi odgovarjajo francoski predsedniški kandidati, ki jim javnomnenjske ankete kažejo najbolje?

Rekordna gospodarska rast, a tudi rekordna inflacija – kaj bo s cenami življenjskih potrebščin, energije, stanovanj, prevoza …?

Ena glavnih skrbi Francozov je ta čas rekordno visoka inflacija, ki je letos dosegla 5,1 %, na kar so vplivale predvsem cene energije in veliko povpraševanje po sprostitvah omejitev zaradi pandemije. Brez omejitev cen plina in električne energije bi bila inflacija v državi še višja.

Francoze poleg cen življenjskih potrebščin skrbijo še cene energije, stanovanj in potovanj – posebej tiste, ki ne živijo v mestih. Pomemben del predvolilne razprave je bil namenjen tudi francoski odvisnosti od ruske nafte in plina.

Francoski predsedniški kandidati imajo na ta izziv različne odgovore; od predloga skrajno levega kandidata Jeana-Luca Mélenchona (Nepokorna Francija), da blokira cene in okrepi socialne ukrepe, do desnih Marine Le Pen in Erica Zemmoura (Ponovna osvojitev), ki sta pozvala k varčevanju denarja s prekinitvijo plačil socialne pomoči tujcem. Kandidatka republikancev Valérie Pécresse (Bodimo svobodni) bi varčevala z nižjo porabo, a kljub temu tudi znižala davke. Socialistična kandidatka Anne Hidalgo, ki je tudi županja Pariza, pa glede na javnomnenjske ankete Francozov ni uspela prepričati, kljub temu, da gre za področje, ki ji je ideološko blizu.

Macron se lahko pohvali z rekordno gospodarsko rastjo v preteklem letu – a tudi rekordno inflacijo, ki je februarja znašala 3,6 %. Čeprav je bil ob protestih rumenih jopičev označen za predsednika bogatih, statistike kažejo, da se je v zadnjih letih povečal razpoložljivi dohodek najrevnejše desetine francoskega prebivalstva.

Terorizem na strani, ob vojni v Ukrajini v ospredju obramba, članstvo v Natu in odnos do beguncev

Če je bil terorizem po številnih terorističnih napadih ena glavnih tem predsedniške kampanje leta 2017, pa je bil tokrat bolj ob strani – čeprav je tudi v preteklih petih letih v državi prihajalo do terorističnih napadov. Najbolj pretresljivo je bilo obglavljenje učitelja Samuela Patyja oktobra 2020.

Tokrat so na varnostnem področju prevladovale predvsem razprave o vojni v Ukrajini. Francozi so doslej sprejeli 30.000 ukrajinskih beguncev in so njihovemu sprejemu bolj naklonjeni kot sprejemu beguncev z Bližnjega vzhoda in Afrike. Tu se je Le Penova, ki ni nastopila proti njihovemu sprejemu, pokazala kot zmernejša od skrajno desnega kandidata Erica Zemmourja, ki bi milijone tujcev deportiral iz Francije. Glede na javnomnenjske ankete pa je kot ne več najbolj desna kandidatka le Penova pridobila.

Glasne razprave so bile tudi glede članstva Francije v Natu. Medtem ko se je Macron izkazal kot krizni menedžer, ki je poskušal prispevati h koncu vojne v Ukrajini po diplomatski poti ter je kot že v preteklosti pozival k evropski obrambni strategiji s skupnim evropskim obrambnim proračunom, je na primer kandidat skrajne levice Mélenchon pozival k izstopu iz Nata, ki da ustvarja napetost. Tudi Le Penova je v preteklosti nasprotovala članstvu Francije v Natu, pa tudi v EU, a je ta stališča med tokratno kampanjo omilila. Na desni je bilo slišati pozive k dvigu državnih izdatkov za obrambo – ti so od leta 2020 nad 2 % BDP.

Okolje pomembno predvsem v povezavi z energetsko krizo

Okolijska vprašanja ostajajo ena ključnih skrbi francoskih volivcev, a so bila med volilno kampanjo potisnjena nekoliko na obrobje. Tudi kandidatu Zelenih (EELV) Yannicku Jadotu predvolilne ankete ne kažejo dobro, saj zaostaja za desnimi, skrajno desnimi in skrajno levimi kandidati.

Medtem ko Macron jedrsko energijo vidi kot pomemben del energetske prihodnosti, si kandidat Zelenih Jadot želi, da bi se Francija prenehala zanašati na jedrsko energijo. Vlaganje v zeleno energijo in obdavčitev bogatih sta tudi osrednji točki programa levičarskega populističnega politika Jeana-Luca Mélenchona.

Po dveh letih je za ljudi pomembna tema tudi pandemija – ob kritikah tudi previdnost

Kot povsod po Evropi je pandemija tudi v Franciji pomembna predvolilna tema, saj so uvedene omejitve močno zaznamovale življenje ljudi. Opozicija je Macronu očitala uvedbo obveznega PCT pogoja za dostop do javnega življenja, tako levi kot desni kandidati pa so bili kritični do zahteve po cepljenju proti covidu-19, saj da omejuje svoboščine ljudi.

Kljub temu je 78 % francoskega prebivalstva cepljenega proti covidu-19, mnogi pa so ukrepe za omejitev širjenja epidemije podprli. Tudi predsedniški kandidati so bili zato pri razpravah o epidemiji kljub kritiki previdni.

Priseljenci predstavljajo desetino francoskega prebivalstva, ob napetostih odnos do priseljevanja vedno znova pomembno vprašanje

Priseljevanje je bila tudi tokrat pomembna tema volilne razprave, še posebej med desničarskimi kandidati. Le Penova in Zemmour sta pozvala k zmanjšanju socialnih izdatkov za tujce ter omejitvi vstopa prosilcem za azil.

Predsedniški kandidati desnice so podprli gradnjo mejnih ograj, na levi pa pravijo, da bi si Evropa morala bolj prizadevati za sprejem prosilcev za azil in slediti svojim vrednotam. Tujci sicer predstavljajo desetino francoskega prebivalstva, zaradi mnogih napetosti med prišleki in lokalnim prebivalstvom pa je odnos do njih vedno znova tema političnih razprav.

Kdaj se bodo Francozi upokojevali in kakšen bo odnos do vprašanj splava, kontracepcije?

Poleg tega so bile teme volilne kampanje še upokojitvena meja, davki, izobraževanje in socialna neenakost. Mélenchon in Le Penova sta med drugim pozvala k znižanju upokojitvene starosti na 60 let. Zemmour si prizadeva, da bi ljudje, ki delajo več, prejeli višje plačilo ter da bi se upokojitvena starost zvišala na 64 let. Macron bi upokojitveno starost dvignil na 65 let.

Pod Macronom je tako Francija uvedla državno financirano kontracepcijo za mlajše od 25 let, legalno opravljanje splava iz kakršnega koli razloga je država podaljšala na 14 tednov (z 12) ter oploditev z biomedicinsko pomočjo odprla tudi lezbičnim parom in samskim ženskam. A tudi tu se ob morebitni menjavi oblasti obetajo spremembe.

11 komentarjev

  1. Von der Leyenova govori, da bodo pustili Rusijo, da segnije, Evropa brez ruskega plina pa ne more preživeti. Kakšna dvoličnost!

    Vsi evropski politiki se sprenevedajo, ko govorijo, da prekinitev dobave ruskega plina ni problem. Ali morda želijo zavestno ustvariti pomanjkanje energije z vsemi posledicami na delovanje industrije in blagostanje prebivalstva? Ali so tako neumni, da ne znajo sešteti 1+1?

    • “rasPUTIN” – saj ni kaznivo, če nekdo nepravilno razmišlja, je odklop ali je celo psihič,
      ampak – samo čudno. nelepo ali smešno izpade – pred drugimi.
      Torej: naša Slovenija in EU sta stoletja čisto normalno preživeli – brez stka z RUSIJO.
      Kako bo pa Rusija in bodo Rusi preživeli z manj stika z EU – je pa njihov problem.
      Pridni Ukrajinci, dobri delavci – jim bodo gotovo manjkali.
      O vprašljivi delovnost Rusov se a lahko poučiš v njih lastnem romanu GONČAROV: OBLOMOV, da ne boš natolceval, da žalim Ruse. l.r. Janez KK

      • Janez Kepic, tvoji slogovno bombastični zapisi brez vsebine govorijo sami zase. Vsakega normalnega človeka bi bilo sram na tvojem mestu.

      • Rasputin, ti si vendar srdit borec proti obračunavaju s komentatorji, z Janezom Kepic-Kernom, SLOVENIANA, pa kar ad personam ostro, neusmiljeno in s pozicije ruske ter komunistične moči.

  2. Čimveč uspeha v 2. krogu vrli, francosko domoljubni gospe Marine Le Pen,
    ta sporni in “čudni” E. Macron pa naj se kar bolj posveti njegovi
    nenavadni cca 70 let “gospe”, ki bi lahko bila njegova mama.
    L.r.
    Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.

Komentiraj