Volitve po Evropi: kdo je zmagoval in kdo izgubljal. Slovenija z drugo najnižjo volilno udeležbo

Zmagovalka volitev na evropskem parketu ostaja Evropska ljudska stranka, a z manjšo prednostjo, kot jo je imela v prejšnjem sklicu parlamenta. Opaziti je mogoče vzpon liberalcev, zelenih in radikalnih desnih strank, medtem ko je radikalna levica prejela manj od napovedi.

Evropska ljudska stranka (ELS) se je, tako kot so pred volitvami napovedovali analitiki, poslovila od 36 poslanskih sedežev (216 na 180). ELS ostaja na prvem mestu, tudi brez glasom Orbanovih poslancev. Zavezništvo socialistov in demokratov (S&D) je izgubilo 39 sedežev (158 na 146), svoj rezultat pa je lepo popravilo Zavezništvo liberalcev in demokratov (ALDE), ki je dobilo 40 novih poslancev (iz 69 na 109). Okrepili so se tudi Zeleni (17 novih poslancev), Evropa narodov in svobode (22 novih poslancev).

Evropski konservativci in reformisti so izgubili 18 poslanskih sedežev, Evropska združena levica je izgubila 13 mest, Evropa svobode in neposredne demokracije pa je pridobila 12 mest.

Pro-evropske stranke s tesno večino, vzpon populistične desnice

Zastopstvo strank, ki so odkrito evroskeptične, se je po tokratnih volitvah povečalo, še vedno pa imajo stranke, ki jim je Evropska unija vrednota, večino v parlamentu. Bodo pa morale stranke za to, da zasedejo pomembne položaje predsednika komisije, parlamenta in sveta skleniti pisano koalicijo.

V Nemčiji je z visoko volilno udeležbo (61 %) prepričljivo slavila Krščansko demokratska unija (CDU), ki pa je kljub prvemu mestu izgubila 5 poslanskih sedežev. V Grčiji se je zmage veselila Evropska ljudska stranka, premier Cipras pa je zaradi poraza svoje stranke napovedal predčasne volitve.

V Franciji je slavila Marine Le Pen (Evropa narodov in svobode), ki je z 22 sedeži premagala predsednika Macrona, ki je za skupino ALDE prinesel 21 sedežev. V Italiji se je zmage veselil Matteo Salvini, ki je s svojo ligo še izboljšal rezultat iz zadnjih parlamentarnih volitve in dosegel 28 poslanskih sedežev. Pričakovano je v Veliki Britaniji zmago slavila stranka Nigela Faraga, ki je močna zagovornica Brexita.

Kandidatura Webra za predsednika komisije v rokah ALDE?

ALDE&R, ki se je za zadnje volitve povezala še z drugimi liberalnimi strankami po Evropi (močno podporo je namenil predvsem francoski predsednik Macron) je že napovedala, da volilni rezultat ne prinaša enoznačne zmage ene politične opcije in da bo potrebno sklepati kompromise in koalicije tudi z njihovo stranko.

Z izjavo so še podkrepili svoje nestrinjanje s "spitzen" kandidatom Manfredom Webrom. Prepričani so, da novo razmerje moči v Evropskem parlamentu kliče k predsedniku Komisije, ki bo lahko ustvaril močno večino, ne glede na strankarske delitve.

Pri tem ni skrivnost, da Manfred Weber ni njihov optimalen kandidat za predsednika Komisije.

Volilna udeležba višja kot pred petimi leti

Na območju celotne Evropske unije je bila volilna udeležba na tokratnih volitvah 50,82% volilnih upravičencev. Najbolj pridno so se volitev udeležili v Belgiji (88%), Luksemburgu (84%) in na Malti (73 %), ampak v teh državah so volitve obvezne. Na repu lestvice pa smo se v družbi Češke (29%) in Slovaške (23%) znašli tudi Slovenci (28%).

Največji porast v volilni udeležbi so zabeležili na Madžarskem, kjer se je iz volilne udeležbe 29% leta 2014 ta dvignila na 43% letos, podobno je bilo zaznati tudi v Avstriji, kjer se je udeležba iz 45% dvignila na 59%.

[do_widget id=podcast-playlist-3]