Volitve po Evropi: kdo je zmagoval in kdo izgubljal. Slovenija z drugo najnižjo volilno udeležbo
POSLUŠAJ ČLANEK
Zmagovalka volitev na evropskem parketu ostaja Evropska ljudska stranka, a z manjšo prednostjo, kot jo je imela v prejšnjem sklicu parlamenta. Opaziti je mogoče vzpon liberalcev, zelenih in radikalnih desnih strank, medtem ko je radikalna levica prejela manj od napovedi.
Evropska ljudska stranka (ELS) se je, tako kot so pred volitvami napovedovali analitiki, poslovila od 36 poslanskih sedežev (216 na 180). ELS ostaja na prvem mestu, tudi brez glasom Orbanovih poslancev. Zavezništvo socialistov in demokratov (S&D) je izgubilo 39 sedežev (158 na 146), svoj rezultat pa je lepo popravilo Zavezništvo liberalcev in demokratov (ALDE), ki je dobilo 40 novih poslancev (iz 69 na 109). Okrepili so se tudi Zeleni (17 novih poslancev), Evropa narodov in svobode (22 novih poslancev).
Evropski konservativci in reformisti so izgubili 18 poslanskih sedežev, Evropska združena levica je izgubila 13 mest, Evropa svobode in neposredne demokracije pa je pridobila 12 mest.
Zastopstvo strank, ki so odkrito evroskeptične, se je po tokratnih volitvah povečalo, še vedno pa imajo stranke, ki jim je Evropska unija vrednota, večino v parlamentu. Bodo pa morale stranke za to, da zasedejo pomembne položaje predsednika komisije, parlamenta in sveta skleniti pisano koalicijo.
V Nemčiji je z visoko volilno udeležbo (61 %) prepričljivo slavila Krščansko demokratska unija (CDU), ki pa je kljub prvemu mestu izgubila 5 poslanskih sedežev. V Grčiji se je zmage veselila Evropska ljudska stranka, premier Cipras pa je zaradi poraza svoje stranke napovedal predčasne volitve.
V Franciji je slavila Marine Le Pen (Evropa narodov in svobode), ki je z 22 sedeži premagala predsednika Macrona, ki je za skupino ALDE prinesel 21 sedežev. V Italiji se je zmage veselil Matteo Salvini, ki je s svojo ligo še izboljšal rezultat iz zadnjih parlamentarnih volitve in dosegel 28 poslanskih sedežev. Pričakovano je v Veliki Britaniji zmago slavila stranka Nigela Faraga, ki je močna zagovornica Brexita.
ALDE&R, ki se je za zadnje volitve povezala še z drugimi liberalnimi strankami po Evropi (močno podporo je namenil predvsem francoski predsednik Macron) je že napovedala, da volilni rezultat ne prinaša enoznačne zmage ene politične opcije in da bo potrebno sklepati kompromise in koalicije tudi z njihovo stranko.
Z izjavo so še podkrepili svoje nestrinjanje s "spitzen" kandidatom Manfredom Webrom. Prepričani so, da novo razmerje moči v Evropskem parlamentu kliče k predsedniku Komisije, ki bo lahko ustvaril močno večino, ne glede na strankarske delitve.
Pri tem ni skrivnost, da Manfred Weber ni njihov optimalen kandidat za predsednika Komisije.
Na območju celotne Evropske unije je bila volilna udeležba na tokratnih volitvah 50,82% volilnih upravičencev. Najbolj pridno so se volitev udeležili v Belgiji (88%), Luksemburgu (84%) in na Malti (73 %), ampak v teh državah so volitve obvezne. Na repu lestvice pa smo se v družbi Češke (29%) in Slovaške (23%) znašli tudi Slovenci (28%).
Največji porast v volilni udeležbi so zabeležili na Madžarskem, kjer se je iz volilne udeležbe 29% leta 2014 ta dvignila na 43% letos, podobno je bilo zaznati tudi v Avstriji, kjer se je udeležba iz 45% dvignila na 59%.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Evropska ljudska stranka (ELS) se je, tako kot so pred volitvami napovedovali analitiki, poslovila od 36 poslanskih sedežev (216 na 180). ELS ostaja na prvem mestu, tudi brez glasom Orbanovih poslancev. Zavezništvo socialistov in demokratov (S&D) je izgubilo 39 sedežev (158 na 146), svoj rezultat pa je lepo popravilo Zavezništvo liberalcev in demokratov (ALDE), ki je dobilo 40 novih poslancev (iz 69 na 109). Okrepili so se tudi Zeleni (17 novih poslancev), Evropa narodov in svobode (22 novih poslancev).
Evropski konservativci in reformisti so izgubili 18 poslanskih sedežev, Evropska združena levica je izgubila 13 mest, Evropa svobode in neposredne demokracije pa je pridobila 12 mest.
Pro-evropske stranke s tesno večino, vzpon populistične desnice
Zastopstvo strank, ki so odkrito evroskeptične, se je po tokratnih volitvah povečalo, še vedno pa imajo stranke, ki jim je Evropska unija vrednota, večino v parlamentu. Bodo pa morale stranke za to, da zasedejo pomembne položaje predsednika komisije, parlamenta in sveta skleniti pisano koalicijo.
V Nemčiji je z visoko volilno udeležbo (61 %) prepričljivo slavila Krščansko demokratska unija (CDU), ki pa je kljub prvemu mestu izgubila 5 poslanskih sedežev. V Grčiji se je zmage veselila Evropska ljudska stranka, premier Cipras pa je zaradi poraza svoje stranke napovedal predčasne volitve.
V Franciji je slavila Marine Le Pen (Evropa narodov in svobode), ki je z 22 sedeži premagala predsednika Macrona, ki je za skupino ALDE prinesel 21 sedežev. V Italiji se je zmage veselil Matteo Salvini, ki je s svojo ligo še izboljšal rezultat iz zadnjih parlamentarnih volitve in dosegel 28 poslanskih sedežev. Pričakovano je v Veliki Britaniji zmago slavila stranka Nigela Faraga, ki je močna zagovornica Brexita.
Kandidatura Webra za predsednika komisije v rokah ALDE?
ALDE&R, ki se je za zadnje volitve povezala še z drugimi liberalnimi strankami po Evropi (močno podporo je namenil predvsem francoski predsednik Macron) je že napovedala, da volilni rezultat ne prinaša enoznačne zmage ene politične opcije in da bo potrebno sklepati kompromise in koalicije tudi z njihovo stranko.
Z izjavo so še podkrepili svoje nestrinjanje s "spitzen" kandidatom Manfredom Webrom. Prepričani so, da novo razmerje moči v Evropskem parlamentu kliče k predsedniku Komisije, ki bo lahko ustvaril močno večino, ne glede na strankarske delitve.
Pri tem ni skrivnost, da Manfred Weber ni njihov optimalen kandidat za predsednika Komisije.
Preberite še: Šarec je ponovno zmagal, čeprav je spet izgubil in Janša je ponovno izgubil, čeprav je spet zmagal
Volilna udeležba višja kot pred petimi leti
Na območju celotne Evropske unije je bila volilna udeležba na tokratnih volitvah 50,82% volilnih upravičencev. Najbolj pridno so se volitev udeležili v Belgiji (88%), Luksemburgu (84%) in na Malti (73 %), ampak v teh državah so volitve obvezne. Na repu lestvice pa smo se v družbi Češke (29%) in Slovaške (23%) znašli tudi Slovenci (28%).
Največji porast v volilni udeležbi so zabeležili na Madžarskem, kjer se je iz volilne udeležbe 29% leta 2014 ta dvignila na 43% letos, podobno je bilo zaznati tudi v Avstriji, kjer se je udeležba iz 45% dvignila na 59%.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Povezani članki
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
Kraševka
Mala slovenka 27.5. ob 19,57
Dober sklep si povedala : "O, domovina, ne bomo te zapustili!".
Tudi jaz razumem DOMOVINO, kot mater, ki za za nas skrbi, pa tudi mi, njeni otroci, je prav, da ji izkažemo spoštovanje. Ena od teh je tudi ta, da gremo na volitve in damo glas tistim domoljubom, ki smo prepričani, da bodo pomagali obdržati KULTURO naših dedov in pradedov.
Kultura bo zagotovilo, da se Evropa ohrani taka, kot je bila že pred TISOČ leti . KRŠČANSKA in kjer bo DELO-vrednota. Ter, da bo razuzdanost dobila negativno noto.
Kraševka
Domoljubje je v Sloveniji načrtno teptano. Volilna udeležba je odraz tega.
Zahodne države, ki so vajene DEMOKRACIJE, imajo visoko volilno udeležbo.
Pri nas pa DEMOKRACIJA izginja. Resnično bi morali "resetirati" NACIONALKO in sodstvo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.