Volitve: ko nastopi višja matematika

Vir foto: sentrupert.si
POSLUŠAJ ČLANEK
V politiki je treba šteti do 46, ljudje radi ponavljajo, ko se govori o glasovanju v parlamentu. Toliko je namreč en glas več od polovice, kar pomeni zmago. Ista logika velja za vsako glasovanje, za vsake volitve.

Zakaj smo torej v nedeljo več ur čakali, da bodo volilne komisije preštele oddane glasove? Menda ne zato, ker ne znajo šteti? Zanimivo, da so posebej počasi šteli v krajih, kjer vladajo dolgoletni župani s šerifovskim slovesom. Slučajno? Ne verjamem.

Kako šteti »pravilno«


Bolj se zdi, da gre tu za višjo matematiko. Tisto višjo matematiko, ki jo opisuje Prežihov Voranc v istoimenski črtici. Izvrstni koroški pisatelj, ki ga v osnovnih šolah skorajda ne berejo več, saj so ga nadomestili z avtorji na nivoju muck in krtov, slikovito govori o tem, kako je svojega očeta opozarjal, da ne šteje pravilno. Oče je namreč izmerjene številke malce priredil v svojo korist. Fantič Lovro ga je zvedavo in dobronamerno opozoril na napake, saj ubožec ni vedel, da so napake hotene. Sistemske, bi rekli danes. To je kraja, so rekli nekoč. Korupcija, rečemo danes.

Kdor tega ne razume, ga, tako kot Vorančev oče sina, »dobro obveščeni« še danes podučijo, da gre za »višjo matematiko«. Ali povedo še lepše: zaradi dobrih in visokih ciljev je treba včasih zamižati na eno oko.
Ko pogledaš indice zlorab in nepopolni varnostni sistem, ti je jasno, da so ponaredbe volitev zelo verjetne.

Prilika naredi tatu


In tega mižanja je v volilnem procesu ogromno. Za nekatere zlorabe in ponaredbe vemo, za večino kajpada ne. A ko pogledaš indice zlorab in nepopolni varnostni sistem, ti je jasno, da so ponaredbe volitev zelo verjetne. Težko je verjeti, da politiki, ki so nagnjeni h korupciji, ne bi te lepe priložnosti zagrabili.

Člane volilnih komisij imenuje politika. Volilne komisije so sestavljene kar iz zaposlenih na občini, volitve pa potekajo v sosednji pisarni od župana. Zaupnikov posameznih političnih strank na voliščih praktično nikjer ni videti. Ali vse to ne smrdi že dovolj?

Enkrat sem sedel v volilni komisiji za študentski parlament in enkrat za državni zbor. Prve volitve so imele ogromno varnostnih mehanizmov, ki so praktično onemogočali vsako zlorabo. Na volišču za državni zbor se mi je zdelo, da sem v otroškem vrtcu. No, ja saj volišče je tudi v resnici bilo v otroškem vrtcu. A tudi varovanje je bilo zelo podobno, kot da bi se ga igrali otroci v otroškem vrtcu.

Nič čudnega torej, da sem pred leti v roke dobil prazen žigosan obrazec za podporo županskemu kandidatu. Na ajdovski upravni enoti je uslužbenka žigosala kup obrazcev, ki jih je potem dala enemu kandidatu, da jih je izpolnil doma. Čeprav sem to prijavil policiji, se ni zgodilo nič. Čeprav sem obvestil medije, se ni zgodilo nič. Če na upravni enoti vlada tako odkrita korupcija, je težko verjeti, da gre za osamljeni slučaj. V Ajdovščini gotovo ne.

Tehnik je veliko, storilcev še več


Če je bilo na prvih demokratičnih volitvah veliko glasov, desetina približno, uničenih z neveljavnimi glasovnicami (nekateri člani komisije so imeli za prstan zataknjeno minico kemičnega svinčnika in so med štetjem veljavne glasovnice spreminjali v neveljavne), je ta tehnika počasi šla v pozabo. Nastopile so mnoge nove tehnike. Ponekod so člani volilne komisije enobarvni in hkrati koruptivni, zato lahko precej spremenijo voljo volivcev. To se da hitro ugotoviti, če primerjaš rezultate volitev posameznih volišč skozi leta. Kjer rezultat enkrat odstopa, je zadeva sumljiva. Če bi obstajali arhivi, bi to lahko tudi hitro dokazali ali ovrgli. A pri nas so arhivi posebna zgodba.

Na posameznih voliščih se nekateri člani komisij, ki so politični nasprotniki, tudi dogovorijo, da bodo obkrožili vsak po deset ali dvajset glasov in jih vrgli v skrinjico. Tako vsaj pripovedujejo žvižgači.

Alarmi zvonijo, politiki molčijo


Zanimivo pa je, da doslej še nikoli niso ustanovili parlamentarne komisije, ki bi te domnevne zlorabe raziskala. Ali zato, ker imajo vsi nekaj masla na glavi? Zanimivo je tudi, da ni prišlo nikoli še do kake ovadbe. Razen, ko sta dva kandidata dobila skorajda enako število glasov. In v teh primerih se jasno vidi, kako se da volitve ponarejati.

Danes, ko so rane še sveže, bi lahko hitro ugotovili, ali žvižgači lažejo. Z enim samim grafologom, ki bi ugotovil, ali je morebiti ista roka podpisala več podpisov. Ali s preverbo istovetnostjo volivcev: po telefonu se preveri, ali se volivci spomnijo, da so bili na volitvah.

Tudi politične stranke bi lahko same preprečile zlorabe, če bi njihovi zaupniki dihali za vrat vsaki volilni komisiji.

Ne verjamem, da se bo tega lotila policija ali politika, mogoče pa vendarle kdaj?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30