Volilni sistem prilagojen po željah SDS-a in DeSUS-a. "Zelo verjetno" ga čaka ustavna presoja

Rok Čakš
Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanci so danes s 45 glasovi za in 28 proti izglasovali novelo zakona o določitvi volilnih enot, ki po mnenju večine s prilagoditvijo volilnih okrajev zadostuje zahtevi Ustavnega sodišča po odpravi neustavnosti volilne zakonodaje.

S tem so se izognili ustreznejši rešitvi oprave volilnih okrajev in uvedbe preferenčnega glasu, čemur so bili, zaradi večjega vpliva volivcev na izbiro posameznega kandidata, bolj naklonjeni tako ustavni pravniki kot tudi širša parlamentarna večina. A ne dovoljšnja, saj odprava okrajev zahteva poseg v ustavo in s tem vsaj 60 poslanskih glasov.  

Poslanci so sicer rok ustavnega sodišča za odpravo neustavnosti zamudili za dva meseca. Spotoma so drugače uredili še volitve poslancev manjšin, ki bodo po novem potekale po enokrožnem večinskem sistemu.

Ustavno sodišče je leta 2018 ugotovilo, da območja volilnih okrajev po 26 letih od sprejetja volilne zakonodaje ne ustrezajo več nobenemu merilu iz 20. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (enako število prebivalcev, geografska zaokroženost, največja mogoča integriteta občine) ter poslancem naložilo, da to rešijo najkasneje do 21. decembra lani.

Konkretneje: problem so bili po številu prebivalstva nesorazmerni volilni okraji, kar bi se dalo odpraviti z njihovo spremembo ali kar odpravo in uvedbo preferenčnega glasu.

V preteklem času sta propadla dva poskusa odprave volilih okrajev; prvič se je pod tak predlog podpisalo 59 poslancev državnega zbora, a je ob nasprotovanju SDS-a in DeSUS-a na glasovanju umanjkalo nekaj glasov do potrebnih 60. Po drugem neuspehu predloga sta zdaj koalicijski stranki SMC in NSi pristali na rešitev, ki jo vseskozi zagovarjata največja parlamentarna stranka in stranka upokojencev, torej da se z navadno večino izglasuje prilagoditev meja volilnih okrajev na način, da bi zadostilo zahtevi ustavnega sodišča.

In to so tudi storili, je prepričan predstavnik predlagateljev Branko Grims. Kot je dejal v današnji razpravi, so 15 volilnih okrajev prilagodili tako, da so zdaj  znotraj razmerja 1:3, "o kateri je nekajkrat Ustavno sodišče v minulih letih že presodilo, da je ustrezno, da je dopustna." To razmerje je zdaj približno 2.7., pri čemer so nekatere najmanjše okraje združili oziroma jih dodali  v posamezna območja, nekatera največja pa razdelili.

Zaradi prevelikega odstopanja v številu volilnih upravičencev se celotni volilni okraj Litija seli iz 4. v 6. volilno enoto. Prav tako se minimalno spreminjajo območja volilne enote 7 in 8.


"Rezultat tega je zakon, ki je po našem prepričanju skladen z odločbo Ustavnega sodišča in izpolnjuje tisto temeljno normo, ki jo je Ustavno sodišče naložilo, se pravi, da zmanjšuje te razlike, vendar je v osnovi še vedno tak, da čim manj posega v obstoječi sistem, kajti to v praksi poveča možnost, da je potem tak sistem tudi sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije," je povedal Grims in dodal, da nič ne pomaga, če je še tako idealen zakon, če zanj ne bi bilo zadostne podpore.

Kot smo že navedli, zaradi nasprotovanja SDS in DeSUSa ni bilo zadostne podpore za rešitev, ki se zdi boljša tudi aktualnemu ministru za javno upravo iz vrst SMC-ja, Boštjanu Koritniku, a, kot je poudaril pred poslanci, se je v politiki hitro naučil, da je "marsikdaj treba iskati kompromise in tako je tudi pri volilni zakonodaji."

Kot je izpostavil, je novelo Vlada obravnavala konec januarja in podala mnenje, da predlagane spremembe volilnih okrajev sledijo izreku in obrazložitvi odločbe ustavnega sodišča, saj so vsi kriteriji za določitev volilnih okrajev, torej geografska zaokroženost, skupne kulture in druge značilnosti, v vsakem volilnem okraju približno enako število prebivalcev, ustrezno naslovljeni. Odstopanje od katerega od meril pa je stvarno utemeljeno z drugimi merili.

Zato po njegovem predlog zakona primerno naslavlja dva relevantna vidika: strokovnega, kar se tiče upoštevanja zakonskih kriterijev, in političnega glede iskanja konsenza med političnimi strankami. "Tisti, ki se s tem ne strinjajo, bodo to lahko ponovno preizkusili na ustavnem sodišču, česar se zavedam in se tega ne bojim," je še dejal minister.

In to se bo "zelo verjetno tudi zgodilo," če zgolj citiramo Bojano Muršič, ki je predstavila stališče poslanske skupine SD. Tudi v Levici so prepričani, da novela ni uresničitev odločbe ustavnega sodišča, temveč njena instrumentalizacija. "Kaj dela? Dela to, da navidezno odpravlja prevelika nesorazmerja med najmanjšim in največjim volilnim okrajem tako, da najmanjšega preprosto izbriše oziroma ga pripoji drugemu in velikega razdrobi," je karikiral Matej Tašner Vatovec. Po njegovem je konkretni učinek tega zgolj v tem, da si je predvsem stranka SDS zarisala še nekaj dodatnih zanjo politično ugodnih volilnih okrajev.

Branko Grims je takšne očitke odločno zavrnil s konkretnim primerom največjega okraja Grosuplje, kjer je vedno znova izvoljen predsednik SDS-a Janez Janša. "Delitev tega okraja, njegovo bistveno zmanjšanje sedaj pomeni, da bo v praksi on kot najbolj ugleden član stranke nagovarjal bistveno manjše število ljudi," je karikiral Grims. "In podobno je tudi v drugih velikih okrajih, kar pomeni, da je ta odločba ustavnega sodišča in seveda na njej utemeljena sprememba, to se pravi delitev teh največjih volilnih okrajev, dejansko v škodo SDS," je še dodal.

A Grims ni prepričal ministra za javno upravo v Šarčevi vladi, Rudija Medveda. "Tako izpolnjevanje odločbe Ustavnega sodišča pač vidi stranka SDS, ki meje volilnih okrajev riše po svoji meri," je dejal in dodal, da to trdi zato, ker ima "nekaj pojma o volilnih sistemih." Po njegovem SDS riše okraje mimo strokovnih pravnih mnenj, mimo strokovnjakov s področja volilne geografije in "seveda, kot ponavadi, mimo usklajevanja z opozicijo." Meje pa, kot pravi Medved, spreminja tako, da skorajda nič ne spreminja.

KOMENTAR: Rok Čakš
Zakaj pa ne, če bo požegnalo ustavno sodišče?
"Nič ne pomaga, če je še tako idealen zakon, če za to ne bi bilo zadostne podpore," je v parlamentu dejal predstavnik predlagatelja novele zakona Branko Grims. Pri tem je najbrž ciljal na nezmožnost uvedbe večinskega sistema, ki je dolgoletna želja stranke SDS. A isti stavek velja tudi za ustreznejši volilni sistem s samo volilnimi enotami in preferenčnim glasom, saj bi ta nedvomno povečal vpliv volivca na izvolitev posameznega kandidata. A SDS te rešitve ni hotela podpreti. Zakaj? Sami pravijo, da bi to vodilo v centralizacijo in da bi po nekaj mandatih v parlament prihajali le še poslanci iz mestnih središč. Da ta logika ne pije vode, smo enkrat na primeru Jelke Godec iz Šentjurja in Vinka Gorenaka iz Vršne vasi pri Zibiki že obširneje obrazložili. V resnici gre bolj za to, da obstoječi sistem vodstvu stranke omogoča, da z razporejanjem kandidatov v volilne okraje do precejšnje mere vpliva na to, kdo bo izvoljen v državni zbor. In kot vemo, je SDS v tovrstnih načrtovanjih kak nivo višje od konkurence. Prav tako seveda Grimsu, ki pravi, da so okraje zarisali v lastno škodo, lahko verjame le ... no, presojo prepustimo vam. Vendar - SDS ima hkrati kot največja parlamentarna stranka vso legitimnost, da uveljavi svojo politično voljo, če je tega le sposobna. In seveda, če njena rešitev v konkretnem primeru zadostuje zahtevam ustavnega sodišča. Vse drugo je manj pomembno, saj, roko na srce, tudi računice drugih strank niso kaj bolj altruistične. Če se sprašujete, kje je tu interes volilnega upravičenca, je mogoče zadnji čas za spoznanje, da gre v politiki za vse kaj drugega. In da je iskanje odgovorov ter rešitev na takšna vprašanja za politike tam nekje pri dnu prioritet.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023
Kmetijsko ministrstvo odpravilo odločbo o odvzemu goveda pri Krškem
  • 28. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja