Volilna komisija: Kdor zboli v petek, ne bo mogel voliti. Toplak: Volitve niso samo v nedeljo

Državnozborske volitve 24. aprila bodo prve volitve pri nas po začetku epidemije covida-19. Državna volilna komisija je te dni nekatere razburila z napovedjo, da tisti, ki jim bo odrejena izolacija manj kot tri dni pred volitvami, ne bodo mogli voliti, saj zakon ne omogoča izjem, ki bi to dopuščale.

Profesor prava dr. Jurij Toplak ocenjuje, da je takšno tolmačenje zakona sicer ozko, vendar ne preozko. Počasi bo treba spremeniti tudi miselnost, da so volitve enodnevni dogodek, tudi predčasno glasovanje je namreč možnost glasovanja, ki se je lahko poslužimo. V tujini tako na »alternativne načine« glasuje že večina volivcev.

»Zakon o volitvah v državni zbor določa, da morajo volivke in volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, to sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnem glasovanja,« je ta teden sporočila Državna volilna komisija. Pri tem dodajajo, da zakon izjem ne dopušča. Volivce vabijo, da naj se, če je le mogoče, udeležijo predčasnega glasovanja, ki bo potekalo 19., 20. in 21. aprila.

V primeru bolezni je omogočeno tudi glasovanje na domu, vendar pa mora volivec to okrajni volilni komisiji sporočiti najmanj tri dni prej. V luči epidemije pa se pojavlja vprašanje, kaj se zgodi s tistimi volivci, ki bodo zboleli oziroma bodo covid-pozitivni po 20. aprilu, ko se izteče rok. Trenutno je takšnih več kot 2.000 dnevno, padanje števila novookuženih pa se je ustavilo.

Državna volilna komisija je sprva nameravala tem volivcem omogočiti glasovanje na volišču, a je nato sledila priporočilom svetovalne skupine za covid-19, da ljudje v izolaciji doma, razen za nujne obiske zdravnika, ne smejo zapuščati.

Bo nekaj tisoč volivcem, ki se bodo okužili v treh dneh pred volitvami, kršena volilna pravica?

Enak pristop sicer velja za vse, ne le za okužene s covidom-19, vendar je običajno takšnih ljudi zelo malo, zaradi epidemije pa bi se ta številka lahko močno povečala. Aktivno okuženih po podatkih je trenutno približno 39.000, kar bi, v primeru, da bi vsi okuženi bili polnoletni in bi volili isto stranko, lahko že skoraj pomenilo prestop parlamentarnega praga. Pri povprečni volilni udeležbi mora stranka zbrati med 40.000 in 50.000 glasov za uvrstitev v parlament. Ker izolacija traja več kot tri dni, bodo mnogi sicer lahko pravočasno zaprosili za glasovanje na domu, zato bo ta številka vendarle manjša.

Ne pa majhna. Tako je že slišati, da se utegne zgoditi, da bo množici Slovencev letos kršena aktivna volilna pravica. A po mnenju profesorja prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru Jurija Toplaka, ki je zadnja tri leta tudi gostujoči profesor na jezuitski univerzi Fordham v New Yorku, situacija ni tako enostavna.

»Epidemija je tukaj že dve leti, zato ne bi smela nikogar presenetiti,« meni Toplak, ki je že pred letom dni javno opozarjal, da se je treba pripraviti na volitve v epidemiji. »Da imamo epidemijo, smo vedeli, kdaj bodo volitve, pa tudi,« izrazi svoje razočaranje, da se o tem pogovarjamo šele zdaj.

Spreminjanje volilne zakonodaje tik pred volitvami predstavlja tveganje za integriteto volitev, kar bi lahko vodilo v ustavno krizo, prav tako pa tudi izločanje volivcev, posebej še na parlamentarnih volitvah, kjer lahko o tem, kateri poslanec bo izvoljen, pogosto odloča majhna razlika.

»V primeru, da volivcu ni omogočeno glasovanje, je upravičen do odškodnine, volilni rezultat pa obstane, razen če je število volivcev, ki jim sodišče prisodi, da jim je bilo neupravičeno onemogočeno glasovati, večje od razlike med izvoljenim in neizvoljenim kandidatom,« še opozori Toplak, ki pa meni, da je tveganje za množične odškodnine in razveljavljanje volitev majhno. Volivec bi moral namreč dokazati, da ni mogel voliti niti predčasno, niti na volišču, niti na domu. Če je torej zbolel v četrtek, bi moral dokazati, da ni imel nobene možnosti glasovanja niti v torek in sredo.

Volitve niso le na volilno nedeljo

Volivci se bomo tako morali navaditi, da volitve ne potekajo le na »volilno nedeljo«, kot je navajena večina. »Volitve pri nas trajajo štiri dni, torek, sredo, četrtek in nedeljo, le da je prve tri dni volišč manj.« V mnogih državah so to miselnost že osvojili in več kot polovica volivcev že uporablja alternativne načine volitev, bodisi predčasno bodisi po pošti.

Tudi volilna komisija pa bi lahko po Toplakovem mnenju stopila kakšen korak nasproti volivcem. Prepričan je, da je sicer tolmačenje zakona o volitvah s strani volilne komisije ozko, vendar ne preozko. »Če bi želeli, bi lahko tudi širše tolmačili zakonsko določbo in ljudem omogočili prijavo na glasovanje na domu tudi kasneje. Ni pa tolmačenje preozko, da bi ga bilo mogoče izpodbijati na sodišču.« Bi pa verjetno bistveno širše tolmačenje povzročilo nekaj logističnih težav.

Kot še opozori Toplak, je Državna volilna komisija pred leti že spreminjala tolmačenje prav te iste določbe in sicer glede tega, kaj pomeni tri dni prej – se torej rok izteče v sredo ali v četrtek. Takrat so svoje tolmačenje zaostrili in zavrgli kar nekaj prošenj bolnikov in invalidov za glasovanje na domu, ki so po novejšem tolmačenju prispele prepozno. »Tri dni prej se lahko tolmači 48 ali 72 ur prej. DVK tolmači kot 72 ur prej.«

Korenitejše spremembe prinašajo nova tveganja za volilni proces

V tujini so se sprememb volilne zakonodaje zaradi epidemije lotili na različne načine. Pogoste prilagoditve so bile v smislu omogočanja pooblaščanja zaupanja vrednega prijatelja ali družinskega člana s strani osebe v izolaciji, da je glas oz. glasovnico oddala v imenu izoliranega volivca, ali možnost, da so člani volilne komisije sprejemali glasovnice okuženih pred voliščem v skafandrih.

Večina prilagoditev pa je šla v smer glasovanja po pošti. Več evropskih držav je nekatere volitve izvedlo prek množičnega glasovanja po pošti. A četudi bi imeli čas za večje prilagoditve volilnega procesa, te prinašajo tudi svoja tveganja za zlorabe in spremembo poteka volilnega procesa.

Raziskave namreč kažejo, da so volitve po pošti močno spremenile volilno udeležbo. V nekaterih naseljih, kjer je bila ta prej nizka, je postala presenetljivo visoka, kar vzbuja nekatere dvome, kdo je v resnici glasoval. Povsem drugačno je tudi vplivanje na volivce. Medtem ko je volivec v glasovalni skrinjici na volišču povsem sam, raziskave kažejo, da glasovanja po pošti pogosto potekajo v družinskem krogu ali krogu znancev ali v prisotnosti aktivistov in nevladnih organizacij, ki so volivcem »pomagale« oddati svoj glas.

Kljub morda ozkemu tolmačenju pravil volilne komisije pa je naša zakonodaja vendarle sorazmerno dobro zastavljena, je prepričan Toplak, ki meni, da je čas, da se navadimo uporabljati vse možnosti, ki nam jih omogoča volilna zakonodaja, začenši s predčasnim glasovanjem.