Vojna za RTV Slovenija

Foto: Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem, ko se izrisujejo dokončni obrisi nove koalicije, je že jasno, da bo prva bitka nove vlade popolni prevzem RTV Slovenija, kjer se bitke te dni z vseh strani bijejo na vseh frontah. V Državnem zboru stranke opozicije in koalicije bijejo proceduralno bitko pri spreminjanju Zakona o RTV Slovenija.

Zaposleni medtem za 23. maj napovedujejo opozorilno stavko, v kateri med drugim zahtevajo tudi odstop Generalnega direktorja, odgovorne urednice in predsednika Programskega sveta. S 30. majem naj bi na drugem programu TV Slovenija skoraj s trimesečno zamudo vendarle zaživela oddaja Panorama, za mesto direktorice Televizije Slovenija pa se je na zadnjem razpisu veljavno prijavila le Natalija Gorščak, ki jo je prav aktualni Generalni direktor Andrej Grah Whatmough pred časom s tega mesta že razrešil. A soglasje k njenemu imenovanju mora dati še Programski svet.

Prva prioriteta nove vlade pod vodstvom Roberta Goloba postaja prevzem Radio televizije Slovenija, prvi cilj pa je usmerjen v zamenjavo Programskega sveta RTV Slovenija. Trenutna sestava vladajoči koaliciji trenutno ne ustreza, a programske svetnike imenuje Državni zbor, njihov mandat pa traja štiri leta. Večina programskih svetnikov je svoj štiriletni mandat nastopila pred nekaj meseci.

Zamenjavo programskega sveta skuša nova koalicija doseči z novelo zakona o RTV Slovenija, ki jo je v ta namen pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije. Ključni del zakona, ki je bil pripravljen že pred volitvami je t.i. »depolitizacija« RTV Slovenija, ki se kaže v spremembi sestave programskega sveta in spremembi uprave, ki bi po novem nadomestila generalnega direktorja.

Na ta način bi dosegli, da bi tako generalnemu direktorju Andreju Grahu Whatmoughu kot tudi Programskemu svetu s sprejemom zakona prenehal mandat.

Boj za zakon o RTV Slovenija


Čeprav so v novi koaliciji nameravali novelo zakona o RTV vložiti takoj po konstituiranju Državnega zbora, so jih prehiteli v SDS ter v obravnavo vložili dva zakona v povezavi z RTV Slovenija ter proceduralno prehiteli Gibanje Svoboda.

A Gibanje svoboda že vrača udarec. Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je že za sredo, 18.5., sklicala izredno sejo Državnega zbora, na kateri nameravajo obravnavati tudi predlog zakona SDS, čeprav je bil zakon vložen po rednem postopku. Kot opozarja Miro Haček na Twitterju, se na izrednih sejah obravnava zadeve, ki jih ni mogoče odlagati ali pravočasno uvrstiti v dnevni red seje oz. če se zakon predlaga po nujnem postopku. Tako bi zakon SDS iz procedure umaknili že ta teden in nato začeli obravnavati svoj predlog.

Koalicija, tako ugotavlja Haček, trenutno stanje na RTV Slovenija obravnava kot izredno oz. vojno stanje.

https://twitter.com/MHacek/status/1526275598540226563



Kasneje, se je razjasnilo, da je bila seja sklicana po prvem odstavku 58 člena poslovnika (na zahtevo 1/4 poslancev) in ne po drugem členu. Sklic je torej legalen, kar pa v času pisanja tvita še ni bilo jasno, nas je opozoril dr. Miro Haček.

Vojno stanje v RTV Slovenija


Skoraj vojno stanje pa že danes vlada znotraj same RTV hiše. Sindikat novinarjev je za 23. maj sklical opozorilno stavko, ker ocenjujejo, da so se sodelavci hiše znašli v nevzdržnem položaju. Med stavkovne zahteve so zapisali tudi spremembo Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki sicer ni v pristojnosti vodstva in Programskega sveta.

Poleg tega zahtevajo še avtonomijo, spoštovanje zakona in statuta RTV, umik smernic za nastopanje na družabnih omrežjih, sklenitev dogovora uredništev in poslovodstva RTV Slovenija o pravilih za izvajanje uredniške avtonomije. Zahtevajo še višje najnižje plače ter vzpostavitev socialnega dialoga.

Dodatno zahtevajo tudi spremembo statuta, s katero je programski svet uredništvo prvega in drugega programa razdelilo na dve ločeni uredništvi. Na drugem programu se 30. maja sicer s skoraj trimesečno zamudo začenja oddaja Panorama, ki je novost letošnjega programsko-produkcijskega načrta.

V kolikor stavkovne zahteve ne bodo realizirane do 30. maja, zahtevajo odstop generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice informativnega programa na TV Slovenija Jadranke Rebernik, v.d. odgovornega urednika za nove medije Igorja Pirkoviča ter predsednika Programskega sveta Petra Gregorčiča. Pri tem ni nepomembno, da imajo vsi imenovani sicer mandat, ki je namenjen ravno njihovi avtonomiji.

Zaposleni predsedniku programskega sveta Gregorčiču očitajo tudi blatenje javne radiotelevizije, predvsem zaradi razkritja cenzure plače Roberta Goloba v oddaji Odmevi, kar je Gregorčič razkril na Planet TV, točnost njegovih navedb pa je kasneje potrdila tudi Rebernikova. Med zaposlenimi je slišati tudi, da so nekateri pripravljeni RTV tudi »požgati«, da dosežejo svoje cilje.

Zapleta se tudi z imenovanjem direktorja TV Slovenija


V teh razgretih razmerah pa poteka tudi imenovanje direktorja Televizije Slovenija. Trenutno to funkcijo opravlja kar Grah Whatmough po tem, ko je Valentinu Arehu potekel mandat vršilca dolžnosti, za poln mandat pa se ni prijavil. Na ponovljen razpis pa se je ustrezno prijavila le Natalija Gorščak, ki jo je s tega mesta odslovil prav Grah Whatmough. Soglasje k imenovanju Gorščakove pa mora dati še Programski svet, kar pa prav tako še ni gotovo. V primeru ponovitve razpisa se sicer govori, da bi se utegnil na to mesto prijaviti tudi Uroš Urbanija, trenutno še vedno direktor vladnega urada za komuniciranje Ukom.



 
KOMENTAR: Peter Merše
RTV Slovenija želijo prevzeti nazaj za vsako ceno
Vlada pod vodstvom Roberta Goloba  skuša za vsako ceno prevzeti RTV Slovenija povsem v svoje roke. Pri tem ne izbirajo sredstev, mudi pa se jim tako zelo, da kršijo celo poslovnik Državnega zbora. V isti rog piha tudi sindikat novinarjev, ki v imenu »novinarske avtonomije« zahtevajo popolno podreditev določeni politični opciji, ki ji sicer pripada več kot 90 % novinarjev RTV Slovenija. Vsakršna pluralnost na nacionalni televiziji je tako po mnenju mnogih povsem nesprejemljiva.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike