Vojna veganov proti vsem, ki jim diši pečenka: je tudi vas malce strah?
POSLUŠAJ ČLANEK
Ko se danes oziram v čase otroštva, lahko z vso gotovostjo rečem, da ima moje prehranjevanje izrazito vegetarijanske korenine. Meso je bilo na mizi komaj kdaj, pa še to zgolj tisto, ki ga je mama v nedeljo vzela iz lonca, v katerem se je kuhala juha ter ga skrbno narezala.
Atu, ker je delal v službi in pri gradnji hiše, je pripadal največji kos, precej manjši mami, s sestro sva ga dobili zgolj toliko, da sva v ustih občutili njegov okus.
Spominjam se, da je mama nekoč za zidarje spekla svinjsko pečenko. A mojstrov potem, iz ne vem kakšnih razlogov, ni bilo. Mama je ob štedilniku jokala kot dež. Za meso je namreč odštela celo premoženje! Potem smo ga sami pojedli, čeprav se nam je vsak grižljaj zatikal v grlu.
Minevala so leta, ki so me zaznamovala s prastarima in zelo zgovornima pregovoroma:''Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga'' in ''Bog naj štrafa tistega, ki se iz hrane dela norca.''
Ko sem bila že gimnazijka, je bil zame največji praznik, kadar mi je konec meseca ostalo toliko, da sem si v trgovinici zraven Pedagoške gimnazije, na Resljevi, privoščila sendvič s posebno salamo in jogurt v tetrapaku. Še danes, po pol stoletja, se mi ob misli na tisto dragoceno dobroto pocedijo sline. Malica za bogove!
S hrano, pa karkoli je že bilo na mizi, sem zmeraj ravnala spoštljivo. Nikoli nisem razumela izbirčnežev, ki so takrat, ko so prednje položili krožnik s kislim zeljem, vihali nosove, češ, zelje se pa nam ne bo obešalo po rebrih!
Lasje so mi šli pokonci, ko slišim mamice in babice: ''Ljubček, ali boš jedel to, boš ono?''
Kdor je lačen, bo pojedel vse, kar dobi na krožnik!
Vsakič znova zmajujem z glavo ob misli, koliko ton hrane se dnevno znajde v kontejnerjih. In to celo pred tistimi bloki, v katerih živijo največji reveži.
Norčevanje iz hrane je smrtni greh! Lačni še krožnik poližejo, ko ne gre drugače!
Zgodnje obdobje 21. stoletja si bomo zapomnili po kroničnem pomanjkanju zdrave pameti, po razvajenosti in po preseravanju.
Različne oblike prehranjevalskih navad, ki vedno bolj vdirajo v vsega siti civiliziran svet, dokazujejo, da smo prišli prebivalci tega planeta do točke, kjer se poti zdravega razuma končajo. Na eni strani so milijoni, ki lahko o rednih obrokih hrane le sanjajo, na drugi so preseratorji, ki sami ne vedo, kaj bi si še izmislili. Najbolj nenavadno nori, se v maniri ''skrbi za planet'' celo odločijo za poroko ali z brokolijem ali z drevesom.
Če je v Jemnu od začetka vojne pa do danes zaradi lakote umrlo že več kot 90.000 otrok, mlajših od pet let, se v prenažrtih delih sveta sovražniki mesojedcev pripravljajo na vojno z vsemi, ki jim diši slastna pečenka.
Nismo še pozabili, kako jih je na začetku avgusta okoli trideset vkorakalo v eno od trgovin v Kopru, se na oddelku z mesom postavilo v vrsto, uboge nakupovalce, ki se niti niso zavedali zločinov, ki so jih storili, pa so strašili z napisi ''Ustavimo nasilje'', ''Hočem živeti'', ''To ni hrana, to je nasilje''.
A jim še ni bilo dovolj. Prej kot v enem mesecu so vajo ponovili aktivisti Fronte za osvoboditev živali. V diverzantski nočni akciji so na prostost izpustili kar 850 fazanov iz vzrejališča, ki ga v Beltincih upravlja Zavod za gozdove. Junaki korenjaki, pametni, kot so bili, se niso zavedali, da so izpuščenim fazanom podpisali smrtno obsodbo. Celo življenje so bili namreč navajeni dobivati hrano in si je zato v naravi niso znali sami poiskati. Postali so lahek plen za lisice, ki se potikajo po okoliških njivah.
Ekstremisti - pa ni pomembno, kakšne sorte so - mi nikoli niso bili všeč. Če po pravici povem, me je teh, ki mi kažejo stisnjene pesti, ker občasno jem tudi meso, mičkeno strah. Kdo ve, kaj jim bo še padlo na pamet? Morda se bodo že jutri spravili na podiranje ograj znotraj živalskega vrta? Civiliziran svet pa spremenili v drugo Indijo, kjer se krave prosto sprehajajo po ulicah, tamkajšnjim prebivalcem pa od lakote kruli po želodcu?
Če bi bila na njihovem mestu, bi se raje zavzemala za zmernost, za več kulture v prehranjevanju. Obilje, ki nas duši, mnoge sili k žretju, saj se hrani, milo rečeno, ne morejo več upirati. Oči so lačne bolj kot želodci.
Četudi smo si Zemljani med seboj zelo različni, smo primorani, da skupaj živimo na enem planetu. Če jaz ne gledam v tvoj lonec, bom vesela, da tudi ti mojega pustiš pri miru. Ne glede na to, ali se v njem kuha krača ali le krompir v oblicah.
https://www.youtube.com/watch?v=MkFaoBFhk7k&t=0s
Atu, ker je delal v službi in pri gradnji hiše, je pripadal največji kos, precej manjši mami, s sestro sva ga dobili zgolj toliko, da sva v ustih občutili njegov okus.
Spominjam se, da je mama nekoč za zidarje spekla svinjsko pečenko. A mojstrov potem, iz ne vem kakšnih razlogov, ni bilo. Mama je ob štedilniku jokala kot dež. Za meso je namreč odštela celo premoženje! Potem smo ga sami pojedli, čeprav se nam je vsak grižljaj zatikal v grlu.
Minevala so leta, ki so me zaznamovala s prastarima in zelo zgovornima pregovoroma:''Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga'' in ''Bog naj štrafa tistega, ki se iz hrane dela norca.''
Ko sem bila že gimnazijka, je bil zame največji praznik, kadar mi je konec meseca ostalo toliko, da sem si v trgovinici zraven Pedagoške gimnazije, na Resljevi, privoščila sendvič s posebno salamo in jogurt v tetrapaku. Še danes, po pol stoletja, se mi ob misli na tisto dragoceno dobroto pocedijo sline. Malica za bogove!
S hrano, pa karkoli je že bilo na mizi, sem zmeraj ravnala spoštljivo. Nikoli nisem razumela izbirčnežev, ki so takrat, ko so prednje položili krožnik s kislim zeljem, vihali nosove, češ, zelje se pa nam ne bo obešalo po rebrih!
Lasje so mi šli pokonci, ko slišim mamice in babice: ''Ljubček, ali boš jedel to, boš ono?''
Kdor je lačen, bo pojedel vse, kar dobi na krožnik!
Če je v Jemnu od začetka vojne pa do danes zaradi lakote umrlo že več kot 90.000 otrok, mlajših od pet let, se v prenažrtih delih sveta sovražniki mesojedcev pripravljajo na vojno z vsemi, ki jim diši slastna pečenka.
Vsakič znova zmajujem z glavo ob misli, koliko ton hrane se dnevno znajde v kontejnerjih. In to celo pred tistimi bloki, v katerih živijo največji reveži.
Norčevanje iz hrane je smrtni greh! Lačni še krožnik poližejo, ko ne gre drugače!
Vojna proti pečenki
Zgodnje obdobje 21. stoletja si bomo zapomnili po kroničnem pomanjkanju zdrave pameti, po razvajenosti in po preseravanju.
Različne oblike prehranjevalskih navad, ki vedno bolj vdirajo v vsega siti civiliziran svet, dokazujejo, da smo prišli prebivalci tega planeta do točke, kjer se poti zdravega razuma končajo. Na eni strani so milijoni, ki lahko o rednih obrokih hrane le sanjajo, na drugi so preseratorji, ki sami ne vedo, kaj bi si še izmislili. Najbolj nenavadno nori, se v maniri ''skrbi za planet'' celo odločijo za poroko ali z brokolijem ali z drevesom.
Če je v Jemnu od začetka vojne pa do danes zaradi lakote umrlo že več kot 90.000 otrok, mlajših od pet let, se v prenažrtih delih sveta sovražniki mesojedcev pripravljajo na vojno z vsemi, ki jim diši slastna pečenka.
Nismo še pozabili, kako jih je na začetku avgusta okoli trideset vkorakalo v eno od trgovin v Kopru, se na oddelku z mesom postavilo v vrsto, uboge nakupovalce, ki se niti niso zavedali zločinov, ki so jih storili, pa so strašili z napisi ''Ustavimo nasilje'', ''Hočem živeti'', ''To ni hrana, to je nasilje''.
A jim še ni bilo dovolj. Prej kot v enem mesecu so vajo ponovili aktivisti Fronte za osvoboditev živali. V diverzantski nočni akciji so na prostost izpustili kar 850 fazanov iz vzrejališča, ki ga v Beltincih upravlja Zavod za gozdove. Junaki korenjaki, pametni, kot so bili, se niso zavedali, da so izpuščenim fazanom podpisali smrtno obsodbo. Celo življenje so bili namreč navajeni dobivati hrano in si je zato v naravi niso znali sami poiskati. Postali so lahek plen za lisice, ki se potikajo po okoliških njivah.
Ekstremisti - pa ni pomembno, kakšne sorte so - mi nikoli niso bili všeč. Če po pravici povem, me je teh, ki mi kažejo stisnjene pesti, ker občasno jem tudi meso, mičkeno strah. Kdo ve, kaj jim bo še padlo na pamet? Morda se bodo že jutri spravili na podiranje ograj znotraj živalskega vrta? Civiliziran svet pa spremenili v drugo Indijo, kjer se krave prosto sprehajajo po ulicah, tamkajšnjim prebivalcem pa od lakote kruli po želodcu?
Če bi bila na njihovem mestu, bi se raje zavzemala za zmernost, za več kulture v prehranjevanju. Obilje, ki nas duši, mnoge sili k žretju, saj se hrani, milo rečeno, ne morejo več upirati. Oči so lačne bolj kot želodci.
Četudi smo si Zemljani med seboj zelo različni, smo primorani, da skupaj živimo na enem planetu. Če jaz ne gledam v tvoj lonec, bom vesela, da tudi ti mojega pustiš pri miru. Ne glede na to, ali se v njem kuha krača ali le krompir v oblicah.
https://www.youtube.com/watch?v=MkFaoBFhk7k&t=0s
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
10 komentarjev
Tilen Mlakar
Boris je zelo lepo napisal, da je treba na stvari gledati z več zornih kotov in ne moremo vsega metat v isti koš. Tudi sam sem vegetarijanec, moram pa reči,da sem s strani okolice, še zlasti katoliške, ogromnokrat slišal zajedljive pripombe, zafrkavanje itd. Ali kot ste nekateri napisali, veliko mi jih je gledalo v lonec oz.krožnik in komentiralo.
Tako da ... Sploh v katoliških krogih bi si želel malo več normalnega pogovora o vegetarijanstvu/veganstvu. Ker večina tistih, ki tako jemo, nismo aktivisti. Ampak od tega smo še daleč, ker je način prehrane ena v kulturo najbolj zasidranih stvari in se ljudje zelo hitro čutijo napadene...
Bac
A je ob članku res potreben video s tem malce primitivnim tipom? Ne glede na to, a se z vegansko akcijo strinjamo ali ne, so taka holcarska duhovičenja v mediju, kot je Domovina, le malce mimo.
Sem vsejed, mesa zaužijem karseda malo...in še to z vedno težjo vestjo. Vsi mi prepogosto pozabljamo in se obračamo proč od trpljenja, ki ga morajo na farmah gojene živali, preden gredo v zakol, prestajati . Tukaj se mi zdi opozarjanje veganov na ta aspekt koristen. Noben njihov protest ne bo nikoli tako nasilen, kot smo ljudje brezobzirno in barbarsko nasilni do masovno gojenih živali. Vegani s takimi akcijami potrkajo na našo vest in ker ta ni čista, je naša reakcija temu primerno silovita.
Kraševka
Gospa Milena, to kar ste lepo opisali - o prehranjevanju nekoč, se je enako dogajalo tudi na Krasu, v času mojega otroštva.
Dobro ste povedali, da če je včasih primankovalo mesne hrane, danes pa vsekakor PRIMANKUJE "ZDRAVE PAMETI".
VelikiRob, ob 7,02
Dobro ste povedali - "Imejmo radi živali, a na prvo mesto postavimo človeka" !
V današnjih časih je vsekakor bolj zaščiten volk in medved, kot pa človek. Pa tudi domače živali, je svet zanemaril - v prid ZVERI. Vse skupaj že meji na "narobe svet".
Vegani lahko živijo samo od solate, vendar velikih naporov se ne lotevajo. Kmetu, ki gara na svoji zemlji, sigurno KLOBASA ne škodi. Problem pa je, če se brezdelneži preveč prenajedajo, ker na kavču in v Bifeju se porabi le malo KALORIJ.
Če kdo hoče biti VEGAN, naj bo, toda naj se preživlja z delom svojih rok, ne pa da služi z REKLAMO veganstva, sam pa niti vrta ne obdeluje.
Boris, ob 10,52
Čestitke, če imate svoj vrt. Jaz ga tudi imam in v njem svojo zelenjavo. Pri dobrih koslih, par krat v tednu, je, poleg zelenjave na mizi tudi malo mesa. Pa ne vsak dan. Vedno imam več prikuhe s krompirjem in zelenjavo, mesa pa malo. Toda NEDELJSKO kosilo, bi bilo brez mesa bolj REVNO. Meso je prav, da ga praznična miza vsebuje.
Seveda, če je kdo iz zdravstvenih razlogov VEGAN, je vsega spoštovanja vreden. Da pa druge zaničuje, pa ni nobena vrlina.
BARBARA RAKUN
Oprosti, Boris, ampak tudi ti mečeš vse v isti koš, veš jaz sem vsejeda, ne jem preveč mesa, tudi sina vzgajam v duhu, da spoštuje ljudi, živali, rastline, okolje, prehranjujemo se na zdrav način, torej polnovredna hrana, z zelenjavo in sadjem. Zato prosim!!!
Ti pa moram povedati, da zaradi zdravstvenih težav ne smem jesti surove zelenjave in sadje, zato jem bolj kuhano, zato mi paše tudi meso, pa ne jem kar vsepovprek, tudi jaz iščem stvari, ki so lokalne, pri kmetih itd. Po tvoje verjetno ne rabimo, saj ne rabimo živali, dajmo jih kar pobiti, ali si predstavljaš, da bomo sobivali z njimi, ker jih ne bomo več jedli ali kako?
jaz ne uporabljam nestrpnih fraz, ne pozivam na vojno, mi je pa predvsem všeč ta video, ki je pod člankom Milene Miklavčič, ki opozarja na dvoličnost teh veganov, ki so protestirali v privat trgovini, se obnašali, kot da so pojedli znanje vsega sveta itd.
BARBARA RAKUN
Vsaka čast, tole je pa bolj dobro od vsakega članka na domovina.je, to bi morali vsi pogledati! Vsi mediji bi morali tole objaviti. Hvala ti, Milena, carica si!
Hribarjev Rafko
1) T. im. militantne pacifistke, vegi-aktivisti &com. predvsem kažejo nezadovoljstvo nad SVOJIM življenjem. Ker so obupali nad urejanjem svojega lajfa, se vtikajo v lajf drugih.
2) Človek rata izbirčen, če ima preveč IZBIRE na mizi. Prehranske kaprice so posledica prepolne mize, ker imamo polna usta in polno r**.
3) Vsak ekstremizem je nevaren. Pelje v fanatizem. Tudi prehranski. Kako lahko vegani pridigajo o "harmoniji,..." , ob tem pa zanemarijo osnovno potrebo svojih otrok, potrebo po uravnoteženi prehrani????
Friderik
Točno tako Rafko, prepolne mize....
BARBARA RAKUN
BRAVO RAFKO, TAKO JE, VTIKAJO SE V DRUGE LJUDI, KER NIMAJO PRI SEBI POŠTIMANO V GLAVI!!!!!
MEFISTO
Kaj pomeni nekakšna beseda "mičkeno"?
VelikiRob
Ciljni problem današnje civilizacije so ideologije, ki izvirajo iz naše narave, iracionalnega in nerazumevanja sveta. Seveda je prav, da gojimo sočutje do živali a tudi na čoveka ne smemo pozabiti.
Doprinos veganov je lahko, da se zavemo kaj jemo in smo pri tem varčni in razumni, ter si prizadevamo za zdravo hrano.
Ne smemo pa pozabiti na druge večje probleme kot so umirajnje desetine milijonov nerojenih otročko v največjem zgodovinskem genocidu doselj in teh, ki ginejo od vsega hudega zaradi nepravičnosti tega sveta.
Obstoječe ideologije vodijo v propad naše civiklizacije, saj pozabljajo na naravo človeka, njegove kulturne pogojenosti in nekompatibilnosti pripadnikov raznuih "plemen", kjer še vedno velja pravilo antagonizem do iztrebljenja. Zatorej imaejmo radi živali a na prvo mesto postavimo človeka.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.