Vojna veganov proti vsem, ki jim diši pečenka: je tudi vas malce strah?

Vir zajetja slike: video aktivistov, objavljen na Facebooku
POSLUŠAJ ČLANEK
Ko se danes oziram v čase otroštva, lahko z vso gotovostjo rečem, da ima moje prehranjevanje izrazito vegetarijanske korenine. Meso je bilo na mizi komaj kdaj, pa še to zgolj tisto, ki ga je mama v nedeljo vzela iz lonca, v katerem se je kuhala juha ter ga skrbno narezala.

Atu, ker je delal v službi in pri gradnji hiše, je pripadal največji kos, precej manjši mami, s sestro sva ga dobili zgolj toliko, da sva v ustih občutili njegov okus.

Spominjam se, da je mama nekoč za zidarje spekla svinjsko pečenko. A mojstrov potem, iz ne vem kakšnih razlogov, ni bilo. Mama je ob štedilniku jokala kot dež. Za meso je namreč odštela celo premoženje! Potem smo ga sami pojedli, čeprav se nam je vsak grižljaj zatikal v grlu.

Minevala so leta, ki so me zaznamovala s prastarima in zelo zgovornima pregovoroma:''Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga'' in ''Bog naj štrafa tistega, ki se iz hrane dela norca.''

Ko sem bila že gimnazijka, je bil zame največji praznik, kadar mi je konec meseca ostalo toliko, da sem si v trgovinici zraven Pedagoške gimnazije, na Resljevi, privoščila sendvič s posebno salamo in jogurt v tetrapaku. Še danes, po pol stoletja, se mi ob misli na tisto dragoceno dobroto pocedijo sline. Malica za bogove!

S hrano, pa karkoli je že bilo na mizi, sem zmeraj ravnala spoštljivo. Nikoli nisem razumela izbirčnežev, ki so takrat, ko so prednje položili krožnik s kislim zeljem, vihali nosove, češ, zelje se pa nam ne bo obešalo po rebrih!

Lasje so mi šli pokonci, ko slišim mamice in babice: ''Ljubček, ali boš jedel to, boš ono?''
Kdor je lačen, bo pojedel vse, kar dobi na krožnik!
Če je v Jemnu od začetka vojne pa do danes zaradi lakote umrlo že več kot 90.000 otrok, mlajših od pet let, se v prenažrtih delih sveta sovražniki mesojedcev pripravljajo na vojno z vsemi, ki jim diši slastna pečenka.

Vsakič znova zmajujem z glavo ob misli, koliko ton hrane se dnevno znajde v kontejnerjih. In to celo pred tistimi bloki, v katerih živijo največji reveži.

Norčevanje iz hrane je smrtni greh! Lačni še krožnik poližejo, ko ne gre drugače!

Vojna proti pečenki


Zgodnje obdobje 21. stoletja si bomo zapomnili po kroničnem pomanjkanju zdrave pameti, po razvajenosti in po preseravanju.

Različne oblike prehranjevalskih navad, ki vedno bolj vdirajo v vsega siti civiliziran svet, dokazujejo, da smo prišli prebivalci tega planeta do točke, kjer se poti zdravega razuma končajo. Na eni strani so milijoni, ki lahko o rednih obrokih hrane le sanjajo, na drugi so preseratorji, ki sami ne vedo, kaj bi si še izmislili. Najbolj nenavadno nori, se v maniri ''skrbi za planet'' celo odločijo za poroko ali z brokolijem ali z drevesom.

Če je v Jemnu od začetka vojne pa do danes zaradi lakote umrlo že več kot 90.000 otrok, mlajših od pet let, se v prenažrtih delih sveta sovražniki mesojedcev pripravljajo na vojno z vsemi, ki jim diši slastna pečenka.

Nismo še pozabili, kako jih je na začetku avgusta okoli trideset vkorakalo v eno od trgovin v Kopru, se na oddelku z mesom postavilo v vrsto, uboge nakupovalce, ki se niti niso zavedali zločinov, ki so jih storili, pa so strašili z napisi ''Ustavimo nasilje'', ''Hočem živeti'', ''To ni hrana, to je nasilje''.

A jim še ni bilo dovolj. Prej kot v enem mesecu so vajo ponovili aktivisti Fronte za osvoboditev živali. V diverzantski nočni akciji so na prostost izpustili kar 850 fazanov iz vzrejališča, ki ga v Beltincih upravlja Zavod za gozdove. Junaki korenjaki, pametni, kot so bili, se niso zavedali, da so izpuščenim fazanom podpisali smrtno obsodbo. Celo življenje so bili namreč navajeni dobivati hrano in si je zato v naravi niso znali sami poiskati. Postali so lahek plen za lisice, ki se potikajo po okoliških njivah.

Ekstremisti - pa ni pomembno, kakšne sorte so - mi nikoli niso bili všeč. Če po pravici povem, me je teh, ki mi kažejo stisnjene pesti, ker občasno jem tudi meso, mičkeno strah. Kdo ve, kaj jim bo še padlo na pamet? Morda se bodo že jutri spravili na podiranje ograj znotraj živalskega vrta? Civiliziran svet pa spremenili v drugo Indijo, kjer se krave prosto sprehajajo po ulicah, tamkajšnjim prebivalcem pa od lakote kruli po želodcu?

Če bi bila na njihovem mestu, bi se raje zavzemala za zmernost, za več kulture v prehranjevanju. Obilje, ki nas duši, mnoge sili k žretju, saj se hrani, milo rečeno, ne morejo več upirati. Oči so lačne bolj kot želodci.

Četudi smo si Zemljani med seboj zelo različni, smo primorani, da skupaj živimo na enem planetu. Če jaz ne gledam v tvoj lonec, bom vesela, da tudi ti mojega pustiš pri miru. Ne glede na to, ali se v njem kuha krača ali le krompir v oblicah.



https://www.youtube.com/watch?v=MkFaoBFhk7k&t=0s

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30