Vojna v Ukrajini ogroža svetovni trg s hrano. Kaj to pomeni za slovenskega potrošnika

Če bodo ukrajinska polja ostala neobdelana, se bo to odrazilo v prehrambeni draginji. Foto: depositphotos.com

V tem trenutku je zelo naivno razmišljanje, da ima vojaški konflikt v Ukrajini zgolj regionalne okvirje. Resda bombe v tem trenutku intenzivno padajo zgolj po približno polovici ukrajinskega ozemlja. Toda prav ta del države vključuje nekatera najbolj rodovitna območja območja na svetu. Zato lahko ta 44-milijonska država pravzaprav prehrani skoraj 400 milijonov ljudi.

Ob izpadu ukrajinske letine pšenice bi tako lahko v prehranski kaos pahnila ogromen delež Bližnjega vzhoda in severne Afrike in povzročile, da bi se v boj za hrano pognalo več sto milijonov ljudi.

Čeprav v EU za svoje potrebe pridelamo dovolj hrane, pa bomo dogajanje preko podražitev še kako čutili tudi slovenski potrošniki. Slovenija je pri hrani namreč le delno samooskrbna, zato bo morala manjkajoče količine uvoziti. In to po znatno višji ceni, kot smo bili vajeni doslej.

Še januarja je Ukrajina pričakovala rekorden izvoz pšenice. Za svetovno prehransko varnost je bila to odlična novica, saj je ta država zaslužna kar za 10 % svetovnega izvoza pšenice. Še dodatnih 19 ga prispeva njena velika soseda Rusija.

Ta delež je še višji pri ječmenu, saj se v Ukrajini pridela kar 15 % svetovnega pridelka (v Rusiji 17 %). Enak delež v svetovnem izvozu predstavlja tudi ukrajinski izvoz koruze (ukrajinski 15 %, ruski 2,3 %).

Še bolj pomembna pa je Ukrajina na področju preskrbe s sončničnim oljem, saj je odgovorna kar za polovico svetovnega izvoza. Njena vzhodna soseda pa ga prispeva še dodatnih 25 %.

Za zagotovitev svetovne prehranske varnosti mora biti letina teh poljščin v obeh državah stabilna. Možnosti, da se to zgodi, pa je z vsakim dnem vojaškega konflikta vse manj.

Prihaja čas setve, v državi pa divja vojna

Kot je v intervjuju za Euractiv Nemčija povedal izvršni direktor velikega ukrajinskega podjetja Alex Lissitsa, ima Ukrajina na voljo kakih 30 milijonov hektarjev kmetijskih površin. Toda številnih površin na zasedenih ozemljih ni mogoče obdelovati. Po njegovih besedah lahko o normalnem kmetovanju razmišljajo le kmetje na zahodu države. Toda tudi ti imajo velike težave z dostopnostjo goriv in pesticidov.

Podobno velja tudi za človeški kapital. Kot navaja Lissitsa, so bili številni zaposleni v njegovem podjetju mobilizirani za vojsko. Številni njegovi zaposleni so bili mobilizirani ravno v trenutku, ko bi morali oditi na polja. Zaradi te in mnogih podobnih situacij je ukrajinsko kmetijsko ministrstvo naposled predlagalo izvzetje nekaterih kvalificiranih delavcev iz postopka mobilizacije.

Kot še opozarja Lissitsa, je sedaj ravno pravi čas za gnojenje ozimnih žit, ki so bila posajena jeseni. Obenem pa je potrebno pripraviti zemljo za sajenje poletnih žit in sončnic. Te je treba posaditi najkasneje do konca Aprila.

Če bi se konflikt še zavlekel, bi bila v nemirnih regijah lahko ogrožena tudi junijska žetev.

Po njegovih besedah se lahko pripravimo, da bo letos v Ukrajini ustrezno obdelanih le od 30 do 50 odstotkov razpoložljivih površin. To pomeni, da bi se na globalnem trgu znašlo več kot za četrtino manj sončničnega olja in 8 % manj koruze in za 5 % odstotkov manj pšenice.

Potrošnike skrbi

Neugodna situacija se pozna tudi na svetovnih borzah, kjer se je cena koruze povzpela na okoli 295 evrov za tono, cena pšenice pa na 344 evrov za tono. Za primerjavo, v Sloveniji smo pred dvema letoma koruzo kupovali po 225 € na tono, pšenico pa 185 € na tono. Glavne podražitve pa še lahko pričakujemo.

Rast teh cen pa se že odraža tudi v cenah mesa, ki so zgolj v zadnjem tednu zrastle za približno pet odstotkov.

Cene hrane so sicer naraščale že zadnjih 12 mesecev, zadnje dogajanje pa je poskrbelo, da so cene hrane po analizah statističnega urada RS najvišje v zadnjih dvajsetih letih.

Zaradi negotovosti na trgu hrane so pred velikimi preizkušnjami tudi trgovske verige. Možnost, da bi nečesa lahko zmanjkalo namreč potrošnike sili k pretiranemu, pogosto tudi povsem neracionalnemu nakupovanju. Če sta bila pred krizo s covidom-19 na udaru predvsem toaletni papir in kvas, pa se kot najbolj kritični živili kažeta pšenična moka in sončnično olje.

Neracionalno nakupovanje je marsikje pustilo prazne police. Toda ob tem trgovci mirijo, da imajo teh živil v skladiščih več kot dovolj. Težave se pojavljajo predvsem na logističnih verigah, ki izdelkov ne utegnejo pravočasno spraviti na police.

Pretirano prodajo izdelkov naj bi morali miriti tudi v nekaterih slovenskih trgovinah, kjer so nakup omejili na dva kilograma moke oziroma dva litra olja.

To naj bi že kmalu storili tudi v trgovski skupini Fortenova (ta vključuje tudi slovenski Mercator in hrvaški Konzum). Njen direktor Fabris Peruško je ob tem za hrvaško Novo TV pojasnil, da želijo s tem ukrepom predvsem preprečiti pretirano porabo zalog. Skupina Fortenova ima v lasti kar dve oljarni, ki s pomočjo vojvodinskih in slavonskih sončnic zagotavljata dovolj olja za njihove potrebe.

Predsednik vlade Janez Janša o morebitni prehrambeni krizi: “Mogoče ne bo ravno desetih vrst rogljičkov na mizi, vendar ne bomo lačni”

Za prehransko varnost se ni bati

Po mnenju številnih prehranskih strokovnjakov se za prehransko varnost tudi v Sloveniji ni bati.

Slovenija je na področju oskrbe z žiti približno 88-odstotno samooskrbna. Najboljše je to stanje na področju koruze, približno 92-odstotno, pri pšenici pa je komaj 49-odstotno. Pri krompirju je ta delež lani znašal približno 60 odstotkov.

Najnižjo stopnjo samooskrbe ima Slovenija na področju sadja in zelenjave, kjer delež samooskrbe v zadnjem desetletju ni nikoli presegel 50-odstotkov. Tu je Slovenija zelo ranljiva, vendar pa je tu odvisna predvsem od razmer na italijanskem in španskem trgu, od koder uvaža večino tovrstnih pridelkov.

Bistveno bolje kaže Sloveniji na področju oskrbe z mesom, kjer je stopnja samooskrbe 83 odstotna. Tu je zlasti opazno pomanjkanje prašičjega mesa, medtem ko perutninsko in goveje izvažamo. Še višji pa je ta delež pri mleku, kjer je kar 133-odstoten. Idealno stopnjo samooskrbe ima Slovenija tudi pri jajcih, kjer je ta delež pridelave skoraj poravnan s porabo.

Cene bodo še naraščale

Ker je Evropska unija največja izvoznica hrane na svetu, se za njeno pomanjkanje najverjetneje ni bati. Večje vprašanje je, po kakšni ceni jo bo potrebno plačati.

V tem trenutku je za potrošnike morda najbolj pomembno, da ne zganjajo panike. Sončnično olje namreč zagotovo ni izdelek, ki ga v prehrani ne bi mogli nadomestiti z nekaterimi drugimi rastlinskimi olji. Poleg tega so evropske države relativno dobro zavarovane z velikimi zalogami žit.

Morebitno panično nakupovanje zato lahko prinese ravno nasproten učinek. In sicer, da ga trgovci in dobavitelji začnejo umirjati s povečevanjem cen.

Izzivi za evropske kmetijske ministre

Nestabilne razmere na trgu hrane so velik izziv tudi za evropske kmetijske ministre. Ti se v zadnjih tednih pogovarjajo zlasti o tem, kako ublažiti naraščanje cen mineralnih gnojil. Rusija je namreč prepovedala njihov izvoz, s čimer je povzročila pomanjkanje na evropskem trgu.

S tem je prizadeta tudi Slovenija, saj je Rusija za Hrvaško drugi največji dobavitelj mineralnih gnojil za slovenske kmete s četrtinskim deležem celotnega uvoza.

Posledica je velik dvig cen mineralnih gnojil. Lani je cena tone mineralnih gnojil znašala 220 evrov z DDV, letos pa 700 evrov, kar je več kot 200-odstotno povišanje.

Kmetijski ministri bi še zlasti radi dosegli, da bi se povečal delež pridelave kritičnih poljščin.

Obenem pa se ministri trudijo tudi, da bi sankcije proti Rusiji kar najmanj prizadele agroživilski trg. Ne gre spregledati, da na tem področju EU ne načrtuje nikakršnih ukrepov, saj si pretresov v globalni verigi hrane ne želi privoščiti.

22 komentarjev

  1. Zakaj bi se sekirali zaradi podražitev hrane, to je vendar cena svobode, ki ni zastonj, je dejal Biden.

    Veselimo se, da drago plačujemo svobodo, ki nam jo zagotavlja Amerika. Če bi z Rusijo trgovali in živeli v miroljubnem sobivanju, namesto, da jo obkoljujemo z vojaškimi bazami, bi vendar podpirali Putlerja, ki hoče osvojiti vso Evropo ali pa vsaj obnoviti nekdanjo Sovjetsko zvezo.

    Če bi trgovali z Rusijo in z njo mirno sobivali, potem niti vojne v Ukrajini ne bi bilo in kaj bi potem počeli trgovci s smrtjo, zlasti ameriški, ki obvladujejo tako ameriško vlado kot vlade večine evropskih držav.

    Radujmo se ljudje, da se vse cene višajo in da tako plačujemo hlapčevanje Ameriki, pardon, svobodo.

    Kmalu nam bo račun za svobodo verjetno izstavil še Golob s svojo Svobodo in nas razglasil za fašiste.

    Perspektive, da te kap, pardon, svetla prihodnost je vse bliže.

    • Mad-ison, pač ne moreš iz svoje kože: podtikaš svoje laži, omalovažuješ in napadaš sogovornika ad personam, ignoriraš dejstva …
      Sicer pa te razumem: boli te resnica o ukrajinski vojni,
      – da je bila to sprovocirana vojna s strani Amerike, ki je Rusijo obdala z Nato državami in vojaškimi bazami.
      – Boli te resnica, da je Amerika bojevala neprimernom več napadalnih zločinskih vojn kot Rusija in to vsepovsod po svetu in da Amerika bije v Ukrajini proxy vojno z Rusijo na ramenih zlorabljenega ukrajinskega naroda.
      – Boli te dejstvo, da bi Amerika lahko preprečila to vojno s sprejetjem ruske ponudbe za diplomatska pogajanja o varnostnih garancijah.
      – Boli te dejstvo, da bi Amerika to vojno tudi zdaj lahko ustavila z diplomatsko akcijo, a tega ne naredi, ker je ta sprovocirana vojna namenjena ekonomskemu in siceršnjemu uničenju Rusijje.

      Raduj se, tvoj cilj je z vsakim dnem bliže, tvoja denarnica pa vsak dan tanjša. Cene rastejo bodo v prihodnosti še bolj, ampak brez panike: You will own nothing and you will be happy. Ne boš imel ničesar in boš srečen – suženj.

      • rasPutin, najbrž veste, da je vaš zgornji komentar vsaj toliko, če ne bolj ad personam, kot katerikoli moj komentar. Kar cel svoj komentar ste posvetili moji osebi? Hvala.

        Torej je vaše pritoževanje nad mojim komentatorskim slogom popolnoma odveč – saj poznate priliko o brunu in iveri v očesu, ali ne?

      • Mad-ison, obstaja tudi pregovor, ki pravi, klin se s klinom izbija. Starozavezno bi lahko rekel: Zob za zob…
        Sam sem komentiral dogajanje, ti pa si me napadal ad personam. Sicer pa vem, da s kverulantom ne prideš nikoli na konec …

    • “Zakaj bi se sekirali zaradi podražitev hrane, to je vendar cena svobode, ki ni zastonj, je dejal Biden.”

      ÷÷÷÷÷÷÷÷

      Pustimo ob strani, da je vaša opazka, ob dejstvu, da v Ukrajini ta hip, zaradi brutalnega putinističnega obleganja mest, večstotisočglave množice ljudi nimajo dostopa ne do vode ne do hrane ter umirajo zaradi žeje in lakote, skrajno neokusna in zavržna!

      Da, cena svobode je visoka, v Ukrajini je cena svobode nečloveško visoka!
      Cena svobode v Ukrajini ni visoka zato, ker bi Biden tako dejal, temveč je cena svobode visoka zato, ker je ruski samodržec Putin poblaznel ter zaukazal invazijo na suvereno evropsko državo Ukrajino!
      Ne Biden, zločinec Putin je zanetil osvajalsko vojno, ki Evropi in v drugih delih sveta, kjer so odvisni od uvoza ukrajinskega žita, grozi s pomanjkanjem in posledično s podražitvami hrane!

      Ukrajinci so svojo željo po neodvisnosti in svobodi zelo drago plačali že v preteklosti, pod Stalinovo strahovlado.
      Zločinec Stalin je Ukrajince poskušal pokoriti tako, da jim je zaplenil zaloge hrane in je ta junaški narod dobesedno izstradal. Milijoni Ukrajincev so umrli zaradi Stalinove hudobije – vtipkajte geslo ‘holodomor’ ali ‘gladomor’ v iskalnik.
      Po manj kot stoletju se tragična zgodba ponavlja, ko Ukrajinci umirajo zaradi hudobije zločinca Putina!

      Dokler bomo v Sloveniji (mnogi, ne vsi, kajti veliko slovenskih državljanov ni te “sreče”, da bi si to mogli privoščili!) zmetali toliko hrane v smeti, da bo to statistično nezanemarljiv podatek, je cena svobode pri nas očitno prenizka, kajti hrana je očitno še vedno prepoceni – če si lahko privoščimo odmetavati jo!

      V kriznem obdobju med pandemijo se je odmet hrane v Sloveniji celo povečal za 2%.
      Gospodinjstva so leta 2020 zavrgla celo 7% več hrane kot leto poprej!

      Očitno je bilo med pandemično krizo ljudi toliko strah lakote, da so si delali tako velike zaloge hrane, da so jih potem zavrgli!
      Kako čudaško paradoksalno!
      Pomnimo namreč, da so bile trgovine z živilskimi izdelki ves čas med pandemijo odprte ter da, kljub oteženim mednarodnim dostavam pošiljk živil iz tujine, hrane v Sloveniji ves tisti čas nikoli ni zmanjkalo. Celo toaletnega papirja je bilo zmeraj zadosti.

      Med ukrajinsko vojno so nekateri slovenski trgovci omejili nakup olja in moke na 2 enoti hkrati. Toda prefrigani Slovenci bodo trgovce gotovo pretentali tako, da bodo šli pač večkrat po nakupih!

      Domnevam, da v statistiki ni zajeta vsa odvržena hrana, torej tudi tista, ki konča na zasebnih kompostnikih v gospodinjstvih.

      https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9865

      https://www.nasasuperhrana.si/clanek/hrana-ni-za-v-smeti/

      • Vojna v Ukrajini
        – je posledica militantne politike Amerike/Nata do Rusije,
        – je posledica obkoljevanja Rusije z Nato državami, Nato bazamami in raketami, uperjenimi v Rusijo,
        – je načrtno sprovocirana vojna z namenom ekonomsko in vojaško uničiti Rusijo.

        Če je zavržno govorjenje, da so vedno višje cene energentov in hrane cena svobode, potem se obrni na Bidena, ki je to izjavil.
        Seveda je zavržno, tako kot je sploh vsa Bidenova politika zavržna.
        Med drugim je bil Biden v Obamovi vladi osebno odgovoren za izvedbo puča v Ukrajini, ki je odnesel demokratično izvoljenega predsednika, namesto njega pa je Amerika postavila svojo marioneto.
        Biden je tudi soodgovren za zločinske napadalne vojne v času, ko je bil Obamov podpredsednik.
        Ne nazadnje je Biden Trumpu ukradel dobljene volitve, kar je tudi sam izrecno priznal.

        To je do kraja korumpiran politik, ki bi moral biti za rešetkami, ne pa predsednik samorazglašene “največje demokracije” na svetu, ki je dejansko klepto-krupto-plutokracija.

        Seveda to ne opravičuje ruske invazije na Ukrajino, toda vse se dogaja v določenem zgodovinskem kontekstu, ki ga pošten opazovalec ne sme ignorirati. Uporabljati je treba enake vatle za vse, ki sprožajo vojne.

      • Zopet sprevračate pomen tujih besed, rasPutin.

        Bidenova izjava se je nanašala na višje cene energentov in hrane zaradi sankcij, ki so jih demokratične države uvedle kot neoborožen pritisk na agresorja, torej na putinistično Rusko federacijo, da bi ta zaključila z oboroženo agresijo na suvereno državo Ukrajino. Sankcije so tudi znak solidariziranja demokratičnih držav z napadeno Ukrajino ter odrekanja teh držav nečemu, da bi na ta način pripomogle k osvoboditvi Ukrajine izpod putinističnega škornja. V prvi vrsti gre torej za svobodo Ukrajine.
        Če sankcije ne bodo ustavile putinistov, ne vemo, kdo in kaj bo naslednja putinistična žrtev. Gre torej tudi za svobodo vsega demokratičnega sveta, kajti živeti pod pritiskom putinističnih groženj s svetovnim spopadom, po možnosti z jedrskim, res ne prinaša občutij svobode. Svobodni smo lahko samo v miru.
        Zaradi takšnega pomena Bidenova izjava nikakor ni bila zavržna.

        Vaša opazka pa je bila cinična, češ zakaj bi se sekirali ZARADI PODRAŽITEV, saj gre vendar za višji cilj – svobodo.

        V razmerah, ko v Ukrajini ljudje stradajo in umirajo zaradi putinistične agresije, je cinično zabavljanje o PODRAŽITVAH – ko vam je hrana, kljub morebitnim podražitvam, še vedno na voljo v obilju in imate torej poln želodec! – pač neotesano in zavržno.

      • Mad-ison, očitno imaš probleme sam s sabo, da nisi sposoben komentirat stvari, temveč zgolj blatiti sogovornika.

        Ko sem pri kosilu, bi moral po tvoje misliti, na to, kaj se dogaja v Ukrajini. Ko grem na sprehod, bi moral misliti isto. Itd. Sicer je vse, kar delam zavržno. To je obsedenost.

        Američani se pritožujejo, da se cene višajo, in Biden jim je cinično dejal, da svoboda ni zastonj, kar je prvovrstna demagogija, saj svoboda Amerike z vojno v Ukrajini v ničemer ni ogrožena. Če kdo ogroža svobodo na Zahodu, je to ameriška globoka država oziroma zahodna elita, ki nam vedno bolj krati svobodo govora in druge pravice.

        Dejstvo je, da so sankcije bumernag, ki udarja tudi v tiste, ki so ga zalučali. To ironiziram, ti pa mi pripisuješ, da ironiziram tragično dogajanje v Ukrajini, kar je pač nevredno dostojnega človeka.

        Sankcije so namenjene ekonomskemu uničenju Rusije, ne končanju vojne. Vojno bi Zahod/Amerika lahko takoj končal, če bi Rusiji ponudil varnostne garancije, ki jih zahteva že leta. Toda nikogar ne briga končanje vojne, ker bi to pomenilo, da Rusija ne bo ekonomsko uničena.

        Ukrajina je žrtvovana za interese ameriškega militarizma in hegemonizma.
        Ukrajina je izdana tudi od znotraj, saj predsednik Zalenski vodi politiko, ki odgovarja Ameriki, ne Ukrajincem, sploh ne rusko govorečim Ukrajincem, ki imajo status tretjerazrednih državljanov, če ne kar izdajalcev.

        In kaj ima zvezo z mojimi komentarji, da stalno navajaš Stalinove zločine? Pa o zavrženi hrani… Zakaj ne govoriš stalno o holokavstu ali o ameriškem genocidu nad Indijanci?? Kaj je to: selektivno odpuščanje za grehe prednikov? To je potem dvojna morala, ki je nemorala.

        Ma, ne da se mi več komentirati prazno besedovanje. Napiši kaj smiselnega, če znaš, da bo imelo rep in glavo.

    • Problem pa so semena !!
      ***
      Henry Kissinger je že pred več desetletji razkril, da bo hrana postala orožje. Semena bodo imele oziroma že imajo velike, predvsem ameriške multinacionalke, ki jih bodo prodajale tistemu, kateremu bodo želele oziroma tistemu, ki bo lahko plačal absurdno visoke cene.

      Hibridna semena so takšna, da rodijo samo prvo leto, zato jih je moč uporabiti samo za eno setev. Naslednje leto moraš spet kupiti semena pri multinacionalki.
      Klasična avtohtona semena, ki rodijo iz leta v leto, so skoraj izginila. Vzorce imajo le še v Svaalbardu, v permafrostu globoko pod zemljo, za slučaj velike katastrofe, da bi se človeštvo lahko ponovno dvignilo.

      Ne skrbi za semena, saj Amerika rada prodaja svoje orožje. Seveda po visokih cenah, ampak to je cena ameriške svobode, ki ni zastonj, kot je dejal Biden.

    • Jaz gledam samo še ameriške pro-vladne medije. Ti so edini še verodostojni. Prav zdaj se je razkrilo, da je tisti slavni prenosnik Bidenovega sina Hunterja, v katerem je marsikaj, od razkritja korupcije družine Biden do pornografskih posnetkov s Hunterjem v glavni vlogi, pristen, v času volilne kampanje pa so vsi glavni ameriški mediji trdili, da je to ruska propaganda in čiste laži.
      Ne vem, kako je to mogoče, saj je Biden vendar pošten, Amerika pa je demokratična država.
      https://www.youtube.com/watch?v=KXPldhdZv9k

    • Ne, g. Ljubljana, jaz NE GLEDAM RTV! Razen prenosov zimskih športov! To pa rada pogledam, na 2. programu. Drugega NIČ!
      Kaj pa naj napišem o hrani? O tem, da razne Jadranke Juras podpirajo zveri namesto kmetov in zato le-ti opuščajo pridelavo hrane, smo že pisali. Tudi o tem, da ljubljanski birokrati podpirajo Jadranke Juras, ne pa kmetov, smo tudi že kaj rekli. Ker ovce in koze in telički, ki jih pokoljejo zveri, menda niso živali. Po Jadrankino.
      O tem, da so naše veleblagovnice polne uvožene poceni hrane sumljive kakovosti, smo se tudi že razpisali. Pa vsi ne verjamejo, da je v Sloveniji pridelana hrana boljše kakovosti zaradi strogih predpisov.
      O tem, kako mačehovsko se ravna z zemljo, ki je osnova za pridelavo hrane, smo tudi že kakšno rekli. Tu bi omenila mojo zamero do sicer dobrega ministra Počivavška glede Magne. Kot primer, saj tega je še dosti.
      Redki so mladi, ki iz svoje kmetijo naredijo “zgodbo o uspehu”. Zelo jih cenim! Ampak nimajo vsi takih sposobnosti. Veliko “povprečnih” bi ob boljših pogojih vztrajalo na kmetijah – tako pa odhajajo. Tudi zaradi negativnega odnosa Slovencev do poklica “kmet”. Poleg nizke materialne varnosti, seveda.
      Verjetno bo del komentatorjev tudi na tem forumu skočil v luft zaradi subvencij, ki jih dobivajo kmetje kot majhno nadomestilo za nizke odkupne cene. Ali pa za traktorje, ki sploh niso luksus, ampak delovno sredstvo. Normalno za tiste, ki se niso nikoli preživljali s kmetijo. Ni vredno komentarja.
      Sicer se s podobnimi težavami srečujejo tudi kmetje drugod po Evropi. Zelo dobro nas o tem informira Kmetijska oddaja na Radiu Ognjišče. Priporočam ogled filma V imenu zemlje – po resnični zgodbi.
      Kaj bomo naredili pri nas: še bolj se bomo zagrizli v naš zelnjavni vrt, malo ga bomo še razširili. Ker imamo to možnost. Pobrali bomo vse odpadlo sadje pod drevesi, ga obrezali in posušili.
      Drugi pa – vojna jih bo morebiti kaj naučila. Da ne bodo metali hrane stran.

    • Se bojim, da tudi Pivčeva ne bo naredila nič za prehransko samo-oskrbo Slovenije.
      Kmetijska stroka je poskrbela, da smo popolnoma odvisni od multinacionalk pri oskrbi s semeni.
      Tista uradna stroka, ki vedno poskrbi najprej za svoje žepe, namesto za nacionalne interese.

      Saj smo imeli svoja avtohtona semena, ki rodijo leto za letom, a smo jih zamenjali s hibridnimi vrstami, ki rodijo samo prvo leto.

      To je naredila tista korumpirana stroka, ki so jo polna usta stroke …

      • Rasputin, ne bodi tako črnogled.
        Pivčevi verjamem, da bo poskrbela za semena. Zakaj ne bi sadili ponovno svoja avtohtona semena?

Komentiraj