Vode je dovolj tudi v Slovenski Istri in kjerkoli drugje, a le če ...

Igor Vovk

Vodnjak iz leta 1900 so v času komunizma zasuli, z očetom sva ga ročno očistila. Foto: Igor Vovk
POSLUŠAJ ČLANEK
Uslužbenec Rižanskega vodovoda, ki nas je obiskal 20. julija, se je ob odčitavanju števca vode čudil, kako to, da je šestčlanska družina z velikim vrtom v hipersušnih časih od junija naprej porabila le kubični meter vode. Razlog je preprost: pitno vodo uporabljamo le za pitje. Za umivanje, pranje in splakovanje straniščnih školjk in pisoarja pa uporabljamo brezplačno vodo iz 30.000-litrskega zbiralnika.

Za zalivanje (ne prav majhnega) vrta je moja soproga nastavila kapljični zalivalni sistem. Zemljo pa je prekrila s slamnato zastirko. Za zalivanje uporabljamo vodo iz samoizvirnega kamnitega vodnjaka. Izkopali so ga okoli leta 1900, v času komunizma pa zasuli. Bil je poln kamenja, zemlje, smeti in ogromno razbitega stekla. Na srečo v njem ni bilo kosti. Čeprav me je starejši, takrat kakih 90 letni sosed opozarjal, da so notri morda tudi koga vrgli. Moj oče je vztrajal, da sva starodavni zidani vodnjak več kot mesec dni ročno, s pomočjo električnega dvigala, čistila. In ga očistila.

Vodnjak in zbiralnik


Takrat mi ni bilo jasno, zakaj to počneva. Bilo je namreč mučno: vrsta ureznin, blato, enkrat mi je večji kamen spolzel iz dvigala in padel blizu očetove glave, ki je stal sedem metrov nižje. Mislil sem si, kaj se tu mučiva in ogrožava življenje, saj je vode tako ali tako »neomejeno« dovolj v vodovodu. A sem vseeno – čeprav sem večinoma upornik – prisluhnil očetu.

Rekel sem si, morda pa ima vseeno deloma prav, saj je oče bil direktor Kraških vodovodov, ki vsa leta pošiljajo vodo v Slovensko Istro. Kraševci Istranom pošljejo več vode, kot je porabijo sami ... Danes sem mu hvaležen. Še več: s soprogo razmišljava, da bi morda naredila še dodaten zbiralnik, da bi v mesecih bogatih z dežjem prečrpala vodo iz vodnjaka v zbiralnik – saj takrat večina vode dobesedno teče mimo. In bi lahko samooskrbno zvozili tudi najbolj sušen mesec avgust.
Torej: vode je dovolj, težava je le, da se vedno več pitne vode zliva stran: pere se avte, toči preštevilne banje vode, zaliva »angleško travico«, v Luki Koper zalivajo razsuti tovor, da se manj praši, v poletnih mesecih pa trume turistov niso ravno zgled varčevanja z vodo ...

V boju s sušo pomagata tudi kapljično namakanje in slamnata zastirka. Foto: Igor Vovk

Vode je dovolj


Torej: vode je dovolj, težava je le, da se vedno več pitne vode zliva stran: pere se avte, toči preštevilne banje vode, zaliva »angleško travico«, v Luki Koper zalivajo razsuti tovor, da se manj praši, v poletnih mesecih pa trume turistov niso ravno zgled varčevanja z vodo ...

Poraba pitne vode močno narašča, saj povprečen človek nima več stika z naravo in ne ve, od kod »voda pride in čemu je namenjena«. Rižanski vodovod je bil zgrajen davnega leta 1935. Vsa leta do sedaj župani, več ali manj levi in skrajno levi, niso naredili ničesar za dodatni vodni vir. V politiki 80 % leve in 20 % desnosredinske slovenske vlade tudi ne. Morda se bo v daljni prihodnosti kaj spremenilo. A eno je dodaten vir oz. omrežje, ki se poveže z drugimi vodovodi. Drugo, veliko pomembnejše, pa je: da bi se začeli ljudje, družine in gospodarstvo drugače obnašati do vode.

Veliko lahko naredimo predvsem sami. Nasploh preveč pričakujemo od države. Sam sem za manj države in manj davkov. Če bo države in birokratskih ovir manj, se bomo lokalno bolj povezovali in se za več stvari pobrigali sami...

Članek je bil prvotno objavljen v tedniku Domovina. Naročniki tednika in digitalni naročniki lahko postanete TUKAJ.

Naročniški nivo prinaša tiskano revijo vsak teden, dostop do ekskluzivnih člankov in dodatnih naročniških vsebin preko spleta, dostop do priporočenih dogodkov, prireditev, knjig, podkastov, spletnih videov, TV oddaj, filmov itd.

Trenutno po poletni akcijski ceni.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike