Vladne politike, ki jih bo vodila Levica: na udaru študentsko delo, zasebniki v zdravstvu, s.p-ji ter podjetniki na splošno

Vir posnetka: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Znane so podrobnosti parafiranega sporazuma med vladnimi strankami in njihovo koalicijsko partnerko Levico. 

Ta bo v letu 2019 vodila pomemben del vladnih politik na področju urejanja delovnih razmerij in trga dela, stanovanjske in tudi zdravstvene politike. 

Hkrati pa ji sporazum omogoča, da ne podpira, oziroma ne prevzema odgovornosti na desetih široko splošno definiranih področjih.

Sporazum je svojevrstna kapitulacija Šarčevega koalicijskega peterčka, kot takšen dobitna kombinacija za Levico ter hkrati izrazito porazen za preostale koalicijske partnerke in tudi davkoplačevalce, ugotavljamo v komentarju uredništva. 

V zameno za glasove Levice pri imenovanju predsednika vlade, predsednika in podpredsednikov državnega zbora, delovnih teles ter pri sprejemanju vseh dokumentov v zvezi s proračunom in rebalansom proračuna, koalicijski partnerki Levici vlada prepušča nosilstvo treh konkretnih vladnih projektov.

Celotni sporazum med vlado in koalicijsko partnerko Levica je objavil Siol.net


Prvi je projekt odprave prekarnosti, drugi je ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja in preprečitev privatizacije javnega zdravstva, tretji pa je davek na prihodek pravnih oseb.

Levica bo kot partnerka sodelovala še v petih drugih vladnih projektih in sicer v delovni skupini za plačno in davčno politiko, delovni skupini za pripravo strategija upravljanja državnega premoženja, delovni skupini za popravke pokojninske zakonodaje, delovni skupini za zdravstvo in delovni skupini za pripravo proračunov za leti 2020 in 2021.

Na udaru Levice s.p.-ji in študentsko delo


Prekarnih oblik dela se bo Levica lotila s širitvijo definicije delovnega razmerja, ki bo vključevala tudi tiste, ki opravljajo delo preko pogodb civilnega prava in glavnino dohodka zaslužijo pri enem naročniku. Slednje pomeni, da samostojni podjetniki, ki delajo za dominantnega naročnika, tega statusa ne bodo več mogli ohraniti, temveč se bodo morali pri naročniku zaposliti.

Kot so zapisali v sporazumu, želijo sp-izacijo nadomestiti z rednimi delovnimi razmerji, hkrati pa nameravajo odpraviti "neupravičene izjeme" od delovnopravne zakonodaje. Samozaposlenim v kulturi nameravajo zagotoviti plačano bolniško od 4. dneva naprej. Vsa iz javnega sektorja "outsourcana" dela nameravajo vrniti v javni sektor.

Obenem načrtujejo postopno ukinitev študentskega dela preko študentskih servisov in njegov prenos na Zavod za zaposlovanje. S tem naj bi prihranili 7 milijonov, ki bi šli v poseben sklad za štipendije. Obenem želijo delavcem in dijakom zagotoviti plačano malico in prevoz na delo ter minimalno postavko vezati na minimalno plačo.

[su_list icon_color="#b5c7f9"]V Levici želijo študentsko delo ovrednotiti tako, da bo delodajalce odvračal od uporabe študentskega dela namesto rednih zaposlitev, tj. za dela, ki niso začasne in občasne narave. [/su_list]

Pod odpravo prekarnosti Levica še načrtuje dvig minimalnega nadomestila za brezposelnost na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov (442 €), postopoma pa na raven minimalnih življenjskih stroškov (613 €). Zagotoviti nameravajo minimalno porodniško nadomestilo za vse, ne glede na status.

Proti zasebnikom v zdravstvu, za najemna stanovanja v stanovanjski politiki


Namen Levice je ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter ga prenesti v obveznega. Obenem nameravajo z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti omogočiti sklepanje pogodb zgolj med javnimi zdravstvenimi zavodi, ne pa tudi z zasebnimi ambulantami.

Kar se tiče stanovanjske politike, sporazum določa cilj izgradnje izgradnje 10.000 najemnih stanovanj v naslednjih sedmih letih, omejitev višine najemnin, regulacijo platform kot je AirBnB in  ureditev nepremičninskega posredovanja. Obenem sporazum predvideva zvišanje sredstev za stanovanjsko politiko ter prenos nepremičnin z DUTB na stanovanjske sklade.

Še bolj ožeti podjetniške prihodke


Tretji nosilni cilj Levice je dvigniti davek na dohodek pravnih oseb vse do 22 %. Trenutno znaša 19 % (za 2 odstotni točki ga je dvignila že vlada Alenke Bratušek), dvigovati pa ga nameravajo postopno, za eno odstotno točko vsako leto.



KOMENTAR: Uredništvo
Za eno leto obstoja Šarčeve vlade bomo davkoplačevalci plačali visoko ceno
Kot je videti, sporazum med vladnimi strankami in šesto koalicijsko partnerko Levico torej predvideva, da je ta nosilka ključnih vladnih politik na področjih ureditve trga dela in zaposlovanja, stanovanjske in celo zdravstvene politike. To so sicer področja, ki so v običajno domeni bodisi nosilne vladne stranke, bodisi njene najpomembnejše partnerice, kar Levica, kot se je izkazalo, tudi je. V sporazumu je tudi kakšna dobra stvar; denimo zagotovitev porodniškega nadomestila za vse, ukinitev študentskih servisov kot slovenske anomalije in posebnosti ter nekateri ukrepi stanovanjske politike. Večino drugega je usmerjeno h pregonu vsakršne zasebne pobude, razen pri samozaposlenih v kulturi, večji regulaciji, novemu zaposlovanju v javnem sektorju, višjim proračunskim stroškom in posledično višji javni porabi. Za slednjo vemo, da je že zdaj za 270 milijonov evrov previsoka (kot svari Fiskalni svet), a v Levici so proti kakršnemkoli varčevanju v javnih financah. Sporazum je pač odsev tistega, kar Levica najbolje zna: porabljati davkoplačevalski denar, za razliko pa zategovati gospodarstvo in se zadolževati. A pred nedvomno najmočnejšo koalicijsko partnerko bodo, ob LMŠ, očitno pokleknili vsi drugi, čeprav na škodo lastnega statusa in podrejenosti. Danes naj bi sporazum potrdili tudi v SD, pomisleke imajo le v praktično odpisani SMC. Sporazum je izrazito porazna opcija za praktično vse koalicijske partnerke Šarčevi stranki, saj še enkrat zgolj potrjuje že večkrat izpostavljeno dejstvo, da Levica pobira vse zasluge za ukrepe, ki so blizu levi volilni bazi, vse kar je negativnega pa "pokasirajo" njene tekmice v koaliciji. Zato je predvsem ponižno sklonjena glava SD-ja, ki s takšno politiko le izgublja, čemur pritrjujejo tudi javnomnenjske raziskave, nerazumljiva. A ne samo za stranke, sporazum je porazen tudi za slovenske državljane, bolje rečeno tisti produktivnejši del, ki nosi tudi glavno davčno breme. Novi stroški za državne  blagajne pomenijo nove obremenitve, manj denarja za podjetniške investicije, razvoj in splošen gospodarski napredek. Levica pač molzno krajo Slovenijo vse bolj stiska, hkrati pa ji vse bolj skopo odmerja krmo in vodo. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30