Vladimir Putin, politik, ki se je močno zmotil in še bolj povezal Evropo

Foto: depositphotos.com,

Številni politični analitiki so bili mnenja, da bo skušal Vladimir Putin vojaške operacije v Ukrajini zaključiti do devetega maja in potem na dan zmage razglasiti vojaški uspeh. Za kaj takega mu sicer vse bolj zmanjkuje časa. Ruska vojska na bojiščih ne dosega velikih uspehov, saj ukrajinska vojska nudi več kot dostojen upor.

Je bil pa Putin v tej vojni uspešen na enem drugem področju, ugotavlja Miodrag Sorić iz DW. Zgolj v dveh mesecih mu je namreč uspelo, da je okrepil Nato in politično konsolidiral Evropo. Kar pa prav gotovo ni tisto, kar si je pred to vojno želel.

Rusija se je z vojno v Ukrajini povlekla v katastrofo, ki bo državo spremljala več let, morda celo desetletij, ocenjujejo analitiki.

Hude izgube med vojaki in generali

Kot v nedavno objavljeni analizi sporoča britansko obrambno ministrstvo, je Rusija ob začetku vojne v Ukrajini angažirala več kot 120 bataljonskih skupin, kar je pomenilo okoli 65 % njene kopenske bojne moči. Dva meseca vojaških spopadov je na njih povzročilo pravo katastrofo. Kot ugotavljajo, je bilo v spopadih izbrisana kar četrtina teh zmogljivosti, zaradi česar je prišlo do konsolidacije in združevanja enot.

Pri tem so jo najbolj skupile prav nekatere najbolj elitne enote, za katere obveščevalci menijo, da bo verjetno “trajalo leta, da bo Rusija obnovila svoje sile”.

A ne le med vojaki, smrt pustoši tudi med ruskim vojaškim vrhom. Poročila iz Rusije in Ukrajine pravijo, da je bil med napadom na sedež ruskih poveljniških sil huje ranjen načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov. Po sicer neuradnih podatkih naj ne bi bil v smrtni nevarnosti, so ga pa z bojišča nemudoma umaknili v domovino.

Tuji analitiki so nad takim razpletom dogodkov šokirani. Kot poudarjajo, je skrajno nenavadno, da je v podrobno načrtovanje bojnih operacij vpleten sam načelnik generalštaba. Kot dodajajo, je skrajno nenavadno in nesprejemljivo, da se načelnik generalštaba izpostavlja na bojišču, saj je praviloma zadolžen za strateško vodenje vojne.

Ruska vojska je od začetka vojne sicer izgubila že najmanj devet generalov, zahodne analitike pa pogosto preseneča, kako lahkomiselno se ti izpostavljajo ukrajinskim napadom.

Putin želi vojno voditi neposredno

Kot opažajo zahodni analitiki, je bila prisotnost Valerija Gerasimova na bojišču predvsem znak tega, da si Putin želi vojno v Ukrajini voditi neposredno. Zato je tja poslal človeka, ki mu brezpogojno zaupa še iz časov druge čečenske vojne.

Prav Gerasimov naj bi se v zadnjih letih izkazal z zasnovo “doktrine Gerasimov” ki v vojni predvideva združevanje tako vojaških kot tehnoloških, informacijskih, diplomatskih, gospodarskih in kulturnih taktik za doseganje strateških ciljev. Toda kljub na videz brezhibni zasnovi se v ruski strategiji pojavljajo čedalje večje razpoke.

Putin sicer z domačim javnim mnenjem nima težav, saj lahko Rusom preko povsem podrejenih medijev proda karkoli. Toda obenem je Putin izven območja Rusije bolj osamljen kot kadarkoli prej.

Zahodni analitiki danes ne govorijo o hitri zmagi nad Rusijo. Prav nasprotno. Kot je pred dnevi dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, bi lahko vojna v Ukrajini trajala več let. “Pripravljeni moramo biti dolgoročno,” je poudaril in dodal, da bo Nato še naprej pomagal preko sankcij ter gospodarske in vojaške pomoči.

V številnih vzhodno in srednje evropskih državah se tako dogaja, da le te pošiljajo svoje zastarelo orožje v Ukrajino, same pa naročajo bistveno naprednejše oborožitvene sisteme. Vojaški analitiki tako ugotavljajo, da proizvajalci orožja niso imeli tako polnih knjig naročil že vse od konca hladne vojne. Najbližji ruski vojaški nasprotniki bodo tako po koncu vojne imeli bistveno posodobljene oborožitvene sisteme. Kar pa je zadnje, kar bi si Putin želel.

Nestrinjanje ni dovoljeno

Kako je lahko prišlo do tega?

Kot v prispevku za DW poudarja Sorić, si nihče v Rusiji ne upa nasprotovati Putinu. Še sovjetski diktator Stalin je bil glede tega bistveno pametnejši. Politbiro se ga je sicer bal, a so ga nekateri člani opozorili, ko se je motil. Prav tako je bil Stalin bistveno bolj prizemljen in je spal na preprosti postelji.

V nasprotju z njim pa Putin uživa v razkošnem življenju v palačah in superjahtah. Obenem sploh ne razume sodobnega sveta. O njem pravijo, da ne uporablja interneta in ne zna pošiljati e-pošte.

Zato ne razume sodobnega sveta in je verjetno povsem podcenil, kaj ga v primeru invazije čaka.

Silovit evropski odgovor

Veliko presenečenje je molk Kitajske. V času olimpijskih iger se je zdelo, da sta kitajski predsednik Ši Džinping in Vladimir Putin na povsem enaki valovni dolžini. Toda v času ukrajinske vojne se je pokazalo, da podpora iz Pekinga nikakor ni samoumevna. Prej nasprotno. Zdi se, da bodo Kitajski interesi zadovoljeni tudi ob morebitnem ruskem neuspehu.

Prav nasprotno je stanje v Evropski uniji. Tu se države pogovarjajo, da bi do konca leta postopno ustavile trgovanje z rusko nafto in zemeljskim plinom. To pa sta produkta, ki sta trenutno temelj ruskega gospodarstva, zato bi morebitni ustavitvi neizbežno sledil finančni zlom.

Ukrepu ta trenutek niso naklonjeni predvsem na Madžarskem in v Avstriji, kar je razumljivo, saj sta državi močno odvisni od uvoza ruskih energentov.

Milijarde za Ukrajinsko vojsko

Pred kratkim so ZDA napovedale, da bodo v Ukrajino poslale za 20 milijard dolarjev dodatnega orožja, streliva in druge vojaške opreme. Zaradi vojaške majhnosti posameznih držav se evropske številke ne zdijo tako visoke, a skupni prispevek je kljub temu ogromen.

Ta trenutek se iz Evrope v Ukrajino pošilja predvsem dokaj staro sovjetsko orožje. Razlog ni toliko v tem, ker bi bilo le to poceni, temveč predvsem zato, kar ukrajinska vojska z njim zna ravnati. Po pričakovanjih bo del tega posla tudi Slovenska vojska, ki naj bi v zameno za posodobljene sovjetske tanke prejela najsodobnejše nemške.

Nemčija je sicer že vse od začetka vojne deležna kritik, da Ukrajine ne podpira dovolj. Toda številni analitiki v zadnjem času ugotavljajo, da je kancler Olaf Scholz uspešno zatrl kritike iz lastnih vrst, ki jih pooseblja poslanec vladajoče SPD Rolf Mützenich. Proti nemškemu sodelovanju v Ukrajini Scholza sicer pozivajo tudi druge različne javne osebnosti, ki so ga v 29. aprila s posebnim pismom pozvale, naj omeji dobavo orožja Ukrajini, zlasti težkega, in naj stori vse, da se izogne ​​tretji svetovni vojni.

Toda kot se vidi iz dejanj nemške vlade, je podpora Ukrajini trenutno neomajna, Nemčija pa eden od največjih donatorjev orožja. Vendar pa zaradi razgrete politične situacije nemška vlada nikakor ne želi razglašati, kakšno in koliko orožja bo poslala v Ukrajino. Je pa jasno, da bo v prihodnjih pošiljkah tudi veliko težkega orožja, ki ga Ukrajina najbolj potrebuje.

Kot rečeno, bodo morda med njimi že kmalu tudi slovenski tanki. Slovenija je do sedaj Ukrajini sicer namenila in obljubila skupno dva milijona evrov humanitarne pomoči, že kmalu po začetku vojne pa je na bojišča poslala puške kalašnikov, strelivo zanje in vojaške čelade.

9 komentarjev

  1. Zgolj v dveh mesecih mu je namreč uspelo, da je okrepil Nato in politično konsolidiral Evropo. Kar pa prav gotovo ni tisto, kar si je pred to vojno želel.
    ***
    Dokler so ekonomske razmere vzdržne, je možna tudi politična stabilnost. Vse pa se utegne spremeniti, če bo inflacija ušla z vajeti in če bo zmanjkalo energentov. Evropa praktično nima nadomestila za ruski plin na kratki rok, na dolgi rok pa bodo alternative precej dražje.

    Ko bodo ljudje prezebali v neogrevanih ali slabo ogrevanih stanovanjih, ko bodo ostajali brez dela, ker industrija ne bo mogla obratovati zaradi pomanjkanja energije, se bo marsikaj spremenilo. Najmanj bodo Evropejci zahtevali končanje vojne v Ukrajini in povratek na predvojne trgovske odnose z Rusijo, zlasti kar zadeva energentov..

    Če je bil napad na Ukrajino velika napaka, ki ukrajinskega problema ne bo rešil, so velika napaka tudi sankcije, ki ničesar ne rešujejo, slabijo pa ne le Rusijo temveč tudi Zahod, še posebej Evropo.

    • “rasPUTIN” TI SI VSESTRANSKO RAZGLEDAN. Ali kajj veš o spodnjem?
      JAZ DOMNEVAM, DA SO TAKOJ PO 2. VOJNI TUDI PRI NAS V SLOVENIJI PO RUSKEM STALINISTIČNEM VZGLEDU SPECIALNE VZGOJE OSIROTELIH OTROK V RUSKIH SIROTIŠNICAH – IMELI PODOBNO “POLIT VZGOJO” TUDI V SLOVENIJI.
      Glede domnevne
      VZGOJE IN KADROVANJA VODILNIH POLIT LJUDI
      IZ VRST . UBOGIH REJENČKOV
      pa sem Vam spodaj v moji ŠALI O “KONSPIRATIVČKU” podal le moje domneve,
      da je taka “seveda ex KP, ZK polit vzgoja” ubogih REALNIH REJENČKOV – domnevno RES BILA IZVAJANA v ex KP, ZK ČASIH.
      Moja pokojna mama je namreč takoj po 2. vojni bila krajši čas celo VODJA DOMA v Kamniku
      ZA VOJNE IN DRUGE SIROTE-OTROKE, REJENČKE.
      Kako točno je domnevni izbor otrok – izmed rejenčkov brez staršev – za vzgojo v bodoče vodilne politične kadre potekal – domnevno – potekal – jaz osebno – ne vem.
      Vem pa, da je še po letu 1991 enega od takih domov vodil sin zelo znanega stalin-partizamskega prvoborca in t.i…. VOSOVCA. To verodostojno pričam.
      Kateri od bolj vidnih novejših slovenskih politikov so bili pa v njih otroških letih t.i. REJENČKI – pa takointako sami veste. Samo opozarjam na ta domnevni – a zelo verjeten pojav.
      L.r.
      vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

  2. Vsi se izgubljajo v detajlih, kot da gre za malo bolj pomembno nogometno tekmo.
    Dejstvo je pa, da se nahajamo v vojni z Rusijo. Da ni na ukrajinskem terenu nasih vojakov, ni tako pomembno. So pa v AWACSih, vohunskih avionih, analitiki satelitskih posnetkov in vseh drugih informacij. Strelja se z nasim orozjem. V vojni smo. In ce je temu tako, srcno upam, da je nekje nekdo, ki ve kako bomo zmagali. Namrec, namen vojne je zmagati. Povsem neumno bi bilo vstopiti v vojno ne da bi bili prepricani v zmago. In potem je treba samo se dolociti potrebna sredstva za zmago. Upam, da je bila maloumna debata okoli da ali ne za tezko orozje samo za publiko. Treba bo se precej vec kot havbice.

    Sicer pa, spopad med zahodom in Rusijo smo ze videli pred mnogimi leti, resda pod drugimi predznaki. V korejski in vietnamski vojni je vlogo dobavitelja vojaskih sredstev igrala Rusija, zahod se je pa direktno angaziral. Kot vemo, je bil zahod takrat neuspesen, obeh vojn ni znal dobiti. Sedanje vojne ni mogoce direktno primerjati, prevec je preteklo casa, da bi jo primerjali s tistimi prej.
    Dalec najvecja in nepricakovana je odlocitev zahoda, da se zoperstavi Rusiji. To se je zgodilo prvic po letu 1917. V vseh ruskih vojnih avanturah od takrat zahod niti enkrat ni interveniral. Tokrat pa skoraj enoglasno. In tu se je Putin zmotil. Svojecasno se je Dolfe v podobni situaciji zmotil, ker je neskoncno podcenil ogromen gospodarski potencial zahoda za financiranje druge vojne. Ni imel nobene moznosti, tako kot je Putin nima. Ne glede na razvoj v Ukrajini, to je le ena bitka, vojna z zahodom je mnogo vec. Zato upam, da vemo kako jo bomo dobili.

Komentiraj