Vlada s prenoveljenim orodjem za obvladovanje epidemij. Opozicija in aktivisti v vsem vidijo represijo

Protest na kolesih proti vladi 15.5.2020. Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Potem ko je odbor državnega zbora za zdravstvo na svoji seji 30. junija sprejel vladni predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, se je ta sedaj znašel še pred poslanci DZ. Sodeč po odzivih se noveli obeta dovolj široka podpora, tako da bo predlog jutri skoraj zagotovo sprejet.

Posledice v primeru nesprejetja novele bi bile namreč hude. Slovenija bi se namreč v tem primeru znašla v pravnem vaakumu, saj dosedanji 39. člen tretjega avgusta preneha veljati. 

Tega se sicer zavedajo tudi v opoziciji, kjer pa vztrajajo, da tudi popravljeni 39. člen vladi daje preširoka pooblastila pri omejevanju pravic.

Odločitev ustavnega sodišča, ki je 39. člen zakona o nalezljivih boleznih naposled razglasilo za neustavnega, ni presenetljiva. Zakon je bil namreč sprejet že pred davnimi 26. leti, ko na takšno epidemijo, ki bi masovno jemala človeška življenja, ni bilo niti misliti. Pravzaprav se zdi, da je tam bil bolj za vsak primer. V tem oziru so bile recimo azijske države bistveno bolje pripravljene.

Vladna ravnanja po 13. marcu so se za tem sklicevala prav na ta člen, ki je, kot je dejala večina na ustavnem sodišču, preveč nedorečen. Ob prepoznavi njegove protiustavnosti pa je vladi dalo le dva meseca časa, da prepoznano neustavnost popravi.

Stari in novi 39. člen


Na ustavnem sodišču razveljavljeni člen je predvideval, da lahko vlada, kadar z zakonsko določenimi ukrepi ni mogoče preprečiti širjenja nalezljive bolezni:

  1. določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav;

  2. prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih;

  3. prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;

  4. omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov.


Ker pa so bile takšna pooblastila vladi po mnenju US presplošna, posledično preširoka, oziroma ne dovolj določena, spremenjeni člen te omejitve definira podrobneje.

Spremenjeni člen predvideva, da lahko vlada omejitve sprejme na podlagi mnenja medicinske in epidemiološke stroke, pri čemer imata glavno besedo ministrstvo za zdravje in NIJZ.

Vlada lahko v primeru epidemije tako omeji gibanje celotnemu ali posameznim skupinam prebivalstva na posamezne teritorialne enote, dostop na določene kraje, omeji gibanje na določeno razdaljo od bivališča ter prepove gibanje ob določenih urah v dnevu.

Omeji lahko tudi zbiranje v šolah, kulturnih ustanovah, v verskih objektih, na športnih prireditvah (tudi športno vadbo), na shodih ... ter določi (higienske in druge) pogoje za varno opravljanje storitev.

Vlada pa mora pri omejevanju upoštevati higiensko varnostne in druge specifične ukrepe glede prenosa nalezljive bolezni. Novela predvideva tudi preverjanje ustreznih potrdil o imunosti in neokuženosti.

Forte: Zakon odpravlja vse problematične vidike


Kot je v imenu predlagatelja izpostavila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje dr. Alenke Forte, novela ugotavlja, da bolezen covid-19 ne predstavlja več nove nalezljive bolezni in se dodaja na seznam obstoječih nalezljivih bolezni, ki zahtevajo splošne in posebne ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje (8. člen).

Po mnenju sekretarke se v spremenjenem 39. členu uresničuje ustavna odločba iz 13.5, v kateri ustavno sodišče ugotavlja, "da sta druga in tretja točka prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

Zato po njenem prepričanju zakon v predlogu spremenjenega 39. člena v celoti naslavlja vse v odločbi Ustavnega sodišča izpostavljene ustavno problematične vidike dosedanje zakonske ureditve in bistveno zoži polje proste presoje Vlade pri sprejemanju morebitnih omejitvenih ukrepov. Med drugim po novem nalaga Vladi Republike Slovenije obveznost pridobitve strokovne ocene, uvaja merila in kazalnike, ki se upoštevajo tako pri njeni pripravi kot tudi v fazi odločanja o sprejemanju posameznih ukrepov ter določa vsebino, časovne in prostorske omejitve posameznih ukrepov.

Opozicija proti, SD razmišlja o ustavni presoji


Kot je bilo omenjeno, podporo zakonu napovedujejo stranke koalicije ter poslanci, s katerimi vlada sodeluje, zato podpora ni vprašljiva. So pa zakon na nož pričakali v opoziciji. Njihovi poslanci sicer tudi sami ugotavljajo, da so določene omejite potrebne, vendar jih je strah pretiranih ukrepov in samovolje vlade.

V stranki LMŠ tako poudarjajo, da spremenjeni zakon še vedno predvideva odprt in nedokončen seznam ukrepov, kar ni sprejemljivo. Iz zakona bi bilo po njihovem mnenju nujno črtati tudi policijsko uro in omejitev gibanja na občine, saj ti ne pripomoreta k omejevanju širjenja virusa.

Podobnega mnenja so tudi v poslanski skupini SAB, kjer predlagajo amandmaja, s katerimi bi del nadzora prenesli na državni zbor.

Še ostrejši pa so v SD, kjer napovedujejo, da bodo v primeru sprejema zakona zahtevali tudi njegovo ustavno presojo.

Strah pred arbitrarnim poseganjem v človekove pravice


S kritikami ne skoparijo tudi v "protestniški" Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer izražajo strah, "da zakon ne predstavlja dovolj določne zakonske podlage, ki bi varovala pred arbitrarnim poseganjem izvršilne oblasti v človekove pravice in temeljne svoboščine," saj ima vlada "tudi po novem predlogu široko polje proste presoje pri odločanju o ukrepih," zakon pa je pomensko zelo odprt.

Zato gre pričakovati, da številne pobude glede zakona tudi v naslednjih mesecih ne bodo potihnile, skoraj zagotovo pa ga čaka tudi ponovna ustavna presoja.

KOMENTAR: Uredništvo
Pravice in svoboščine über alles (tudi nad pravico do zdravja in življenja)
Resnici na ljubo ni bilo za pričakovati, da bi leva opozicija in aktivistične skupine, zastopane v medijsko zelo izpostavljeni Pravni mreži za varstvo demokracije, prikimali čemurkoli, kar predlaga vlada; četudi gre za razumno definirane ukrepe v Zakonu o nalezljivih boleznih, ki bodo še ob morebitni epidemiji podobnih razsežnosti še kako prav prišli tudi bodočim levim vladam. Po eni strani smo se pač že navadili, da je KUL četverček praktično proti vsemu, kar predlaga ali počne ta vlada. Razmišljanje levih aktivistov pa je prežeto z anarhistično mislijo, zavračanjem avtoritet in družbenega reda, ki je ob epidemiji takšnih razsežnosti potreben za zavarovanje ene glavnih človekovih pravic - pravice do zdravja in življenja. Zanje so pač praktično vsi zaščitni ukrepi, ki jih izvaja Zahodni svet (kaj šele avtoritarne države izven njega) pretiran poseg v "temeljne svoboščine", kar je zanje praktično enako temu, da pač delajo kar hočejo. Ta miselnost pa je seveda izrazito individualistična in egoistična, kar pa jim javno očitajo le redki. In čeprav zase mislijo, da so nad tem, so pač otroci potrošniškega kapitalizma, katerega najslabše strani, oziroma posledice so na dan izbruhnile ravno ob eni redkih kriz, ki so zarezale v blagostanje njihovega časa.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30