Vlada uresničila napoved ter kaznovala Boštjana M. Zupančiča, ker se je oglasil proti splavu

Uredništvo
15

Kot je v začetku avgusta napovedal zunanji minister Karel Erjavec, je vlada danes umaknila  podporo kandidaturi nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjana M. Zupančiča za mesto v odboru OZN za človekove pravice.

To so storili, ker njegova stališča glede enakopravnosti spolov in pravice do splava ne “odražajo stališč te vlade”.

Kandidaturo mednarodno priznanega sodnika in profesorja pravnih znanosti je vlada najprej potrdila 8. junija letos.

A sedaj ugotavlja, da je kandidat po potrditvi kandidature na socialnih omrežjih in klasičnih medijih “večkrat nastopil s stališči glede enakopravnosti spolov in pravic žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in povsem nesprejemljivimi opredelitvami do pokojne francoske in evropske intelektualke in političarke Simone Veil, ki je bila tudi ustavna sodnica francoskega Ustavnega sveta.”

Vlada tako kandidaturo umika, ker “omenjena stališča Boštjana M. Zupančiča ne odražajo stališč te vlade in so v neskladju z zavezanostjo Republike Slovenije k varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še posebej na področju pravic žensk in enakosti med spoloma, ki predstavljata pomembno prednostno področje delovanja Slovenije, kot tudi z okvirom delovanja odbora ZN-a za človekove pravice.”

Kot je še razbrati iz sporočila za javnost, se vlada zavzema, da se “v mednarodna telesa s področja varstva človekovih pravic predlaga osebe, ki lahko v teh telesih predstavljajo in zagovarjajo nadaljnji razvoj človekovih pravic in temeljnih svoboščin.”

Progresivno zagovarjanje človekovih pravic  je po besedah vlade namreč “ena temeljnih prepoznavnih strateških usmeritev Slovenije v mednarodni skupnosti.”

Kljub junijskim napovedim Karla Erjavca pa je vlada zaenkrat svojo podporo zgolj umaknila, ni je pa (še) naklonila predstojnici katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, Vasilki Sancin, ki se je ob Zupančiču še edina prijavila na razpis.

Spomnimo, Boštjan M. Zupančič je veliko prahu v levičarskih medijih dvignil z ostrimi Facebook zapisi na račun birokratov ob požarih v obratih z nevarnimi snovmi, nato pa še z oceno ob smrti francoske političarke, da je zaradi uzakonitve pravice do splava “največja morilka vseh časov”.

Pozor! Ni sporen Zupančičev nivo komunikacije, temveč osebno stališče, ki ni takšno kot vladno

Vladna obrazložitev umika podpore kandidaturi dr. Boštjanu M. Zupančiču v marsičem preseneča.

Pričakovali bi bodisi vsebinske protiargumente stališčem, ki so sporna, bodisi problematizacijo nivoja komuniciranja, ki morebiti ne ustreza človeku njegovih kapacitet.

A vlada se izogne tako prvemu kot drugemu z besedami, da njegova osebna stališča zanje enostavno niso sprejemljiva, ker ne odražajo stališč vlade in so “v neskladju z zavezanostjo RS k varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.”

Če vlada, večinoma sestavljena iz politikov dometa do meje na Karavankah, s tako težkimi besedami označi mednarodno priznanega pravnika z 18-letno kariero na najvišjem sodišču za človekove pravice v Evropi, tovrstna diskvalifikacija nujno zahteva kaj več kot nekaj na hitro skupaj vrženih floskul na pol strani A4 papirja.

Vlada torej sporoča, da vsebinski argumenti niso pomembni, temveč je za tovrstno lustracijo dovolj, če “ne misliš tako kot vlada”.

To pa spominja na avtoritarno boljševistično logiko odstranjevanja drugače mislečih, ki se zdaj (še) v nekoliko milejši obliki odraža v označevanju nekaterih tem, stališč in mnenj za “sovražni govor”, zgodovinsko gledano pa je iz nemirnejših časov za seboj puščala krvavo sled.

Ima Boštjan M. Zupančič ali kdorkoli drug pravico do lastnega stališča glede splava? Ima pravico tega jasno in glasno izražati? Je dopustno, da to stališče vpliva na njegov družbeni status, ugled in kariero? V vsaki zreli demokraciji so odgovori na ta vprašanja jasni.

A ne tudi v Sloveniji. Vladajoča politika je s to potezo na ravni države legitimirala tisto, kar vseskozi zahtevajo levičarski ideologi in mediji: da stališča glede nekaterih družbenih vprašanj, ki niso v skladu z levo-liberalnim pogledom na svet, družbeno niso sprejemljiva in morajo biti sankcionirana.

Ne, to ni Severna Koreja, Rusija  ali Jugoslavija leta 1945. To je država članica EU leta 2017. 

15 KOMENTARJI

  1. To je dokaj enostavna dilema.
    Boštjan Marija Zupančič goji bližnje-vzhodna in ne evropska (kaj šele slovenska) stališča do enakopravnosti spolov, do česar ima vso pravico, a ga to gotovo diskvalificira za funkcijo ”reprezentanta” Slovenije na takem nivoju.
    Analogno – gotovo BMZ goji tudi kakšna eksotična stališča do izida 2. svetovne vojne, do česar ima vso pravico, a bi bil v večini zahodno-evropskih držav sankcioniran.
    Samo mislimo si, kako bi na taki funciji s takimi stališči BMZ odločal, če bi bil soočen z dilemo iz področja pravic žensk.
    Ne bi bilo ravno prijetno.

    • Zdaj smo prišli tako daleč, da bodo osebna stališča posameznika takoj kvalificirala ali je primeren za neko delo ali ne. Stroka ni več važna oziroma ni več na prvem mestu. V bistvu prehajamo v obdobje ideologije. Kot je bilo v času nacizma, fašizma in komunizma. S to razliko, da takrat so bile zadeve bistveno bolj nasilne, danes pa se to izvaja prikrito s t.i. ”demokratičnimi sredstvi”. V taki družbi kristjani nimamo mesta. Nekatera naša stališča so namreč diametralno nasprotna od stališč današnje ideološko usmerjene zahodne družbe. Le ta namreč nekoga takoj ožigosa ali je napreden (beri njihov) ali pa nazadnjaški (beri proti demokratičnim načelom, ki so jih oni postavili). V bistvu se demokracija umika sodobni ideologiji.

    • Nisem zasledila, da bi BMZ kjerkoli zagovarjal prepoved splava. Je pa izrazil svoje nestrinjanje s feministično propagando, ki splav propagira kot “žensko pravico” – ko gre vendar za tragedijo, ki marsikateri ženski povzroči dosmrtno travmo. Tako je, pa če si desci še tako zatiskate oči. Vsaka normalna žena, ki pod srcem nosi novo človeško bitje, si želi predvsem podpore in ljubezni partnerja, družine, družbe. Pogosto tega ne dobi, včasih gre tudi za zdravstvene razloge. Zagotovo je odločitev za splav vedno težka, razen, ko gre za čustveno pohabljene lutke v ženski podobi, ki enako kot moški razmišljajo, da je njihovo telo namenjeno zgolj seksualnim orgijam. Pravica pa taka.
      Enako kot BMZ tudi jaz ne razumem in ne spoštujem žensk, ki govorijo o “pravici do razpolaganja s SVOJIM telesom”, ko govorijo o bitju, ki raste v njih. To bitje ni del njihovega telesa, samo zavetje potrebuje, dokler ne pride na svet. Narava mu je pač namenila zavetje v ženskem telesu.
      Ko bi le tudi takrat, ko se spuščajo v nepremišljene spolne odnose, malo razmišljale o “razpolaganju s svojim telesom”.

      Kaj si pa mislil z “eksotičnimi stališči do izida 2. svetovne vojne”, pa nisi pojasnil, zato tega ne morem komentirati.

      • A zdaj pridemo do “pravih” moških. Seveda od tega Vladimirja pa ni nobnenega argumenta, le obtoževanje – brez argumentov. Edino, kar zna, kot univerzalnoživljenec, ki smrtno sovraži kristjane.

  2. Ja, Veligor, v progresivnem napadu sovraštva do BMZ si pozabil omeniti še “eksotično stališče”, da BM “gotovo” goji tudi ljubezen do Hitlerja?
    Pa tudi, da je prav tako “gotovo fašist”, si pozabil omeniti in “gotovo” bi se našlo še kaj bolj sočnega na njegov račun, če bi še pred pisanjem prispevka tistega primitivca v sebi najprej prisilil, da ga seznaniš z uradnimi medijskimi pravili, kako je treba s takimi, kot je “gotovo BMZ”, da se nič ne pozabi.
    Pa se ti je preveč mudilo v bližnjevzhodni maniri izraziti “slovenska stališča”, a ne?

  3. Veligor je LGBTZ. Oni in levaki so največji ubijalci lastnih otrok v novejši zgodovini – mame imajo pravico ubijati svoje otroke, kadar jim ne pašejo, oziroma jih izvreči v wc školjko kot lastno blati.

    Živela pravica mamic, da ubijajo svoje otročke! ŽIVELAA!!

    BMZ pa je dedec in govori pošteno – tista … je res Mati vseh detomorov.

    • Če smo dosledni pri spoštovanju življenja in človekovih pravicah, pač ne moremo slaviti splava kot nedotakljive in povsem neproblematične pravice matere. In to je BMZ izrazil ob spominu na Veilovo, kar se mi zdi ob vsej tej “levi” evforiji pošteno. Jasno je že tudi, kdo je dandanes v resnici “fašist”, saj dnevno lahko vidimo, kaj se dogaja.

      In pri tem niti ni toliko važno, ali gre res samo za volilno spletko, kot previdno opozarja Janša, ki navaja primer Türkove izjave ob eni prejšnjih predsedniških kampanj. BMZ je pač svoje povedal, javno izrazil neko resnico, politika pa naj oceni in odigra svoje poteze,

      • No, še to: pri zgodovini smo se nekoč učili, da so stari Grki, Špartanci, izpostavljali svoje novorojenčke-deklice, ker so imeli rajši vojake. To se nam je takrat zdelo grozno, čudaško, nesprejemljivo, – Zdaj pa so pri nas drugačni časi in ob splavu tudi izpostavljanje niti ni videti več tako nesprejemljivo.

        Mogoče bo naslednja “neodtujljiva človekova pravica” staršev, da “izpostavijo” svojega nezaželenega otroka?
        Jasno, recimo evtanazija na moderen, tehnološko neoporečen, neboleč in enako nediskutabilen način, kot je zdaj splav – kako je zoprno, a ne, da se moraš ukvarjati s svojim zahtevnim in sitnim otrokom, ki je prišel na svet, namesto da bi počel kaj bolj pametnega…

  4. Če si Cerarjeva vlada domišlja, da ve, kaj misli nekdanji ustavni sodnik RS in dolgoletni mednarodno spoštovani sodnik evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ter neodvisni intelektualec mednarodnega formata , in sicer na osnovi ene njegove iz konteksta iztrgane in medijsko demonizirane izjave, potem smo vsi državljani RS kot članice EU v resni nevarnosti, da nas “vsevedna” vlada z njenim represivnim in “agit-prop” hujskaškim medijskim aparatom vred kadarkoli razglasi za državljane, ki “ne izražamo stališč vlade RS”. Ter sovražno izpostavi medijski, socialni, politični … in morda celo fizični likvidaciji. V zgodovini zločinskega totalitarnega terorja KPJ/KPS oz. ZKJ/ZKS nad državljani FLRJ/SFRJ najdemo za to zavrženo nedemokratično prakso sistematičnega kršenja univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin neskončno število brutalno svarečih zgledov.

    Če je komaj razumljivo, da vlada demokratične države ne podpira mednarodne kandidature osebe, ki v kateri od javnih zadev morda “ne izraža njenih stališč”, pa je za svobodo javnega komuniciranja in medsebojnega sporazumevanja ter vsakršno demokratično življenje v državi naravnost katastrofalno stališče, da določenih resnic ali domnev ali mnenj ali predpostavk v tej državi posameznim svobodnim osebam preprosto ni dovoljeno (več) izreči!!!

    Meje ustvarjalne in mnenjske svobode ter svobode javnega komuniciranja nam vse bolj militantno in brez vsakršnih ozirov do univerzalnih človekovih pravic in svoboščin omejujejo ideologi in aparatčiki samooklicane (skrajne) levice, ki hujskaško in s priljubljeno prakso sovražnega govora nenehoma demonizirajo in satanizirajo vse, ki še poskušajo razmišljati s svojo glavo in svoje misli tudi javno izražati. Vse, kar ni izrečeno in potrjeno s strani patriarhov in farizejev skrajne levice, je za militantne teoretike in praktične operativce “ene same” in “samo njihove” LEVE resnice že samoumeven izraz skrajne desnice oz. nenehno napovedovanega in, kot je videti, komaj pričakovanega ponovnega obujanja fašizma/nacizma. Kako značilno, da ob dlakocepsko prepoznanih znamenjih izročil skrajno desnega “fašizma/nacizma” ti modreci in likvidatorji skrajne levice nikoli ne prepoznajo v zločinskem totalitarnem zrcalu historično zblojenih izročil “fašizma” in “nacizma” tudi svojega enako sprevrženega in svobodi posameznika enako sovražnega izročila “komunizma”.

  5. Kot po navadi,se v Sloveniji nikoli ne pogovarjamo o dejstvih, vedno najdemo nekaj, kar nima z zadevo dosti skupnega, je obrobno, a dovolj, de se zaneti spor.
    Boštjan M. Zupančič je velik kritik Pravne fakultete v Ljubljani. Očita ji mnogo slabosti, ki povzročajo padec pravniškega znanja v Sloveniji, nemoč pravnikov in posledično tudi vse slabosti, ki jih ima sodni sistem v Sloveniji.
    Po mnenju Zupančiča se pravna fakulteta ob demokratizaciji Slovenije ni demokratizirala, ampak še vedno izvaja program, ki je bil v veljavi v času zrelega samoupravnega socializma, ali po domače v času komunistične diktature. Da je tako, je krivda v tem, da so na svojih položajih ostale še vse avtoritete, ki so uzakonjale revolucionarno pravo in ga postopno omehčale do stopnje samoupravnega prava.
    Pravo, ki bazira na temeljih revolucionarnega prava ne more biti demokratično, Takšno pravo tudi ne more biti temelj demokracije, zato Slovenija zaostaja in se koprca na mestu, namesto, da bi smelo zakoračila v demokracijo.
    Kazen za takšno držo, kritiko pravniških avtoritet, je v Sloveniji neizbežna. Potrebno je najti najmanšo možnost, za darstično kazen. In twit je idelana prilika, da se uspostavijo pogoji za kaznovanje.
    Seveda pa kruti tibunal, ki je Zupančiču onemogočil ponovno dihanje v demokratičnem svetu, si je takšno pravniško korifejo prikoval na domača tlla.
    Prav gotovo kaznovani ne bo tiho. Prav gotovo bo še z večjim zanosom udaril po zatohli, nekulturni in nemoralni sreniji, ki kraljuje na pravni fakulteti v Ljubljani in nam daje v uporabo perle, ki po tekočem traku izgubljajo vse spore in polemike na mednarodni ravni.
    Zadnji tak poraz je prav gotovo razsodba o meji, sa kaero je Slovenija dokončno izgubila neposredni stik z odprtim morjem. Tsioče slovenskih pravnikov pa tega ne zna razbrati iz jasno napisane sodbe. To je sramora, proti kateri se bori Boštjan M. Zupančič.
    Do kdaj bo zatohlost obvladovala PF Ljubljana?

Dodaj odgovor za Helena Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime