Vlada predstavila ukrepe za blažitev neizbežne gospodarske krize. Finančni minister svari, da se lahko zanašamo samo nase

Peter Merše
4

Za zmanjšanje posledic epidemije je vlada pripravila že drugi paket ukrepov, ki jih je danes predstavila javnosti.

Ukrepi drugega paketa so predvsem namenjeni podjetjem in bankam, ki bodo podjetjem ob zagonu gospodarstva zagotovile likvidnost. Vodja strokovne svetovalne skupine dr. Matej Lahovnik ga je označila za “hitro likvidnostno pomoč gospodarstvu”.

Tudi ta paket ukrepov pa zagotovo še ni zadnji, saj je vlada že napovedala tretjega, ki bo vključeval bolj ciljno naravnane ukrepe strukturne narave.

Tokratni ukrep je še vedno splošni ukrep predvsem zagotavljanja likvidnosti podjetij.

Prvi paket ukrepov, ki je bil sprejet v začetku meseca, je bil predvsem namenjen skrbi za prebivalstvo. Z njim je vlada želela zagotoviti, da je v prvi vrsti poskrbljeno za vse skupine prebivalstva, ki so prizadete zaradi epidemije.

Drugi paket ukrepov, ki ga je vlada predstavila danes, je namenjen predvsem podjetjem. Mednarodni denarni sklad in OECD svarita, da nas utegne pandemija koronavirusa potegniti v hujšo gospodarsko krizo, kot je bila tista pred 10 leti. Z ukrepi iz drugega paketa blažijo prihajajočo krizo.

Masten: Pomanjkanje finančnih virov ne sme biti ovira za zagon podjetij in njihovo vrnitev na trg

Vlada je zato uvedla poroštva za podjetja, ki potrebujejo posojilo za zagotovitev likvidnosti zaradi zmanjšanja prihodkov v času krize. Država bo po predlogu vlade zagotovila poroštvo za 80 % glavnice kredita, ki ga bo za ta namen najelo mikro, manjše ali srednje veliko podjetje. Med taka štejejo podjetja z manj kot 250 zaposlenimi.

Za velika podjetja bo vlada zagotovila poroštvo v višini 70 % glavnice kredita. V primeru unovčitve bo vlada bankam strošek izplačala iz državnega proračuna. Pogoj, da podjetje lahko zaprosi za državno poroštvo, je padec letnega prometa za vsaj 10 % v primerjavi z preteklim letom zaradi epidemije.

Višina kredita je omejena na 10 % celotnih prihodkov v letu 2019 ali na višino celotnega stroška, ki ga ima podjetje s plačami. Pogoj za pridobitev poroštva je tudi vključitev v sistem e-pobota, ki omogoča hitrejše razreševanje dolgov do dobaviteljev, s čimer se zmanjša splošna potreba po likvidnosti. Kredite podjetja najamejo pri komercialnih bankah.

Zaenkrat je skupna višina poroštev omejena na 2 milijardi evrov, kolikor znaša ocena po potrebni likvidnosti iz preteklega leta. Če bi se pokazala potreba oz. bi epidemija trajala dlje časa, pa je ukrep tudi razširljiv, vsaj še do štirih milijard.

Ob pričakovanih sprostitvah omejitev za opravljanje dejavnosti tako vlada želi doseči, da pomanjkanje finančnih virov ne bi bilo ovira za podjetja, da se vrnejo na trg.

Simič: Za delavce na čakanju možnih 7 poljubnih delovnih dni

Vloge za temeljni mesečni dohodek in oprostitev plačila prispevkov je za mesec marec že podalo dobrih 36.000 upravičencev, za april in maj pa zaenkrat nekoliko manj (okrog 30.000 za april in okrog 23.000 za maj), vendar številka še ni končna, saj je vlogo še vedno možno oddati.

Prva izplačila upravičenci lahko pričakujejo 24. aprila. Tudi pri teh ukrepih je pogoj padec prihodkov za 10 %. V primeru da temu pogoju ne zadostite, pa boste pomoč morali vrniti, vendar obresti ne bodo računali.

Spremembe so tudi pri delavcih na čakanju. Delavce na čakanju lahko delodajalec povabi na delo do 7 poljubnih dni v mesecu. Za čas, ko so delali, jim izplača tudi krizni dodatek. Za delavce na čakanju pa država plačuje prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Ukrepi vlade zaenkrat veljajo do konca maja, vendar se lahko podaljšajo, če bi se izkazalo za potrebno.

Popolnega zagona gospodarstva ne bo pred junijem

Danes še nismo izvedeli časovnic odpiranja različnih gospodarskih panog, vendar pa po besedah dr. Mateja Lahovnika želijo gospodarstvo zagnati čim prej. 100 % zagona gospodarstva pa zagotovo še ne bo pred 1. 6. 2020.

Lahovnik je omenil tudi ukrepe za zagon gospodarstva in hkratno preprečevanje širjenja epidemije. Razmišljajo o sofinanciranju skrajšanega delovnega časa, zagon gradbenih projektov, rahljanje birokratskih ovir, zagotavljanje, da v istih izmenah skupaj delajo isti zaposleni, da prihaja do stika med čim manjšim številom ljudi, distanca in zaščitna oprema na delovnih mestih in časovni koridorji prihoda na delo.

Z namenom zagona gradbenih projektov je država že dvignila povprečnino občinam s 589 € na 623 € na prebivalca.

Finančni minister Šircelj: “Slovenija se je v zadnjih tednih dvakrat zadolžila, v okviru kvote, ki je dejansko dovoljena in načrtovana, in sicer za nekaj več kot tri milijarde evrov.”

Šircelj: V reševanju krize se lahko zanašamo predvsem nase

Fiskalni prostor ni neomejen. Ukrepi so zato zasnovani tako, da se pričakuje, da bodo podjetja kredite tudi vrnila, medtem ko za prebivalstvo vračanje pomoči ni predvideno.

Poroštva za kredite bodo tako dobila le dobro stoječa podjetja, ki so se v težavah znašla zaradi epidemije. Podjetja, ki želijo pridobiti poroštvo morajo tako imeti poravnane vse davčne obveznosti, imeti ustrezno boniteto, financiranje pa mora biti namenjeno matičnemu podjetju s sedežem v Sloveniji. Tuja podjetja, povezane družbe in podjetja s sedeži v davčnih oazah do poroštev niso upravičena.

Del sredstev za ukrepe lahko pričakujemo iz Evropskih mehanizmov, za del sredstev pa se je država tudi že zadolžila. Po besedah ministra za finance Andreja Širclja se pri reševanju te krize lahko zanašamo predvsem nase, neposredne evropske pomoči ne pričakuje.

Vseeno pa država zaenkrat ne predvideva novih davkov ali večjih posegov v pravice. Proti koronski paket ukrepov naj bi tako bil ravno nasprotje »zloglasnega« ZUJFa iz časa finančne in gospodarske krize.

Rebalans proračuna vlada predvideva v maju. O tem, kje bodo zmanjševali odhodke Šircelj ni bil konkreten. Omenil je le, da se zaradi epidemije spreminjajo določene prioritete ter da določena sredstva zaradi tega ne bodo porabljena, saj odpadajo mnogi dogodki, za katere so bila predvidena sredstva v proračunu.

Tudi o oceni primanjkljaja ni želel špekulirati, saj je že sam padec BDPja dokaj nepredvidljiv. Po trenutnih ocenah bi lahko BDP padel do 16 %.

Doniraj

4 KOMENTARJI

  1. Z zimo pride nazaj. Ko bomo lačni in zaradi inflacije uničeni bo še bolj smrtonosen sev. Španska gripa je ubila največ izčrpanih in psihično uničenih vojakov. Lačni in pod stresom do bili lahke žrtve.
    Nemški patolog: Vsi ljudje s koronavirusom, ki sem jih obduciral, bi zaradi predhodnih bolezni umrli v letošnjem letu
    Nemški patolog: Vsi ljudje s koronavirusom, ki sem jih obduciral, bi zaradi predhodnih bolezni umrli v letošnjem letu
    V intervjuju za nemški Welt je pojasnil spoznanja, ki so jih on in njegovi kolegi dobili pri raziskavi trupel. Kot pravi, lahko patolog iz organov seciranega trupla bere kot iz knjige. – Foto: Profimedia
    O novem koronavirusu vemo še vedno relativno malo, zaradi česar se tudi med zdravniki krešejo različna mnenja o njegovi nevarnosti. V zadnjem času se s svojimi spoznanji vse bolj oglašajo tudi patologi, ki obducirajo umrle zaradi koronavirusa.
    Nemški Inštitut Roberta Kocha (nekakšen nemški NIJZ) je na začetku odsvetoval obdukcije trupel ljudi, ki so umrli zaradi novega koronavirusa. Šele pozneje je spremenil stališče in soglašal z obdukcijami, če je ob tem osebje, ki izvaja obdukcije, ustrezno zaščiteno.
    Eden od nemških patologov, ki so obducirala trupla ljudi, pri katerih so odkrili novi koronavirus, je tudi Johannes Friemann, vodja patologije na kliniki v Lüdenscheidu. V intervjuju za nemški Welt je pojasnil spoznanja, ki so jih on in njegovi kolegi dobili pri raziskavi trupel. Kot pravi, lahko patolog iz organov seciranega trupla bere kot iz knjige.
    Foto: http://www.maerkische-kliniken.de – Prof. Dr. med. Johannes Friemann
    »Poleg večinoma v ospredju postavljene odpovedi pljuč vidimo tudi predhodne oziroma obstoječe bolezni, ki so same po sebi dovolj, da ubijejo človeka,« je povedal Friemann in dodal, da korona pospeši smrt, ki človeku grozi zaradi drugih bolezni.
    Friemann svetuje, da bi morali obdukcije narediti zlasti pri mladih ljudeh, pri katerih so pred smrtjo odkrili novi koronavirus, in sicer zato, da bi njihove družine vedele, kaj je vzrok smrti. Friemann domneva, da so tudi mladi ljudje, ki so umrli zaradi koronavirusa, imeli predhodne bolezni.
    »Poleg večinoma v ospredju postavljene odpovedi pljuč vidimo tudi predhodne oziroma obstoječe bolezni, ki so same po sebi dovolj, da ubijejo človeka,« je povedal Friemann in dodal, da korona pospeši smrt, ki človeku grozi zaradi drugih bolezni.
    Podobne so ugotovitve patologa Klausa Püschla, direktorja Inštituta za sodno medicino na univerzitetni kliniki Eppendorf v Hamburgu, ki pravi, da ni korona smrti, kot jih sugerira statistika, ampak je veliko različnih vzrokov smrti v povezavi z novim koronavirusom.
    Püschel razlikuje ljudi, ki so umrli zaradi koronavirusa in ljudi, ki so umrli s koronavirusom. Po podatkih Inštituta Roberta Kocha je v Hamburgu zaradi novega koronavirusa oziroma covid-19 umrlo 84 ljudi (podatki so stari nekaj tednov, op. p.). Po ugotovitvah inštituta za sodno medicino, ki ga vodi Püschel, pa je samo pri 70 lahko kot razlog smrti naveden covid-19.
    »Mrtvi, ki sem jih sam obduciral, so imeli tako težke predhodne bolezni, da lahko rečem, četudi to zveni trdosrčno, da bi vsi umrli enkrat letos,« poudarja patolog iz Hamburga. Kot meni, je covid-19 sorazmerno neškodljiva virusna bolezen. Nemci se morajo naučiti, da živijo s tem, in to brez karantene, je prepričan Püschel.
    Podobno kot v intervjujih za nemške časopise je Püschel govoril tudi v oddaji na nemški javni televiziji ZDF, ki jo vodi Markus Lanz. Med drugim je dejal, da letos na koncu leta zaradi novega koronavirusa ne bo nič več mrtvih kot vsako povprečno leto.
    Na vprašanje voditelja Lanza, kaj poreče na veliko število mrtvih zaradi korone, na primer v Italiji ali New Yorku, pa je Püschel odgovoril, da govori o letni statistiki.
    Še enkrat je poudaril, da pri obdukcijah v Hamburgu pri nobenem od tistih, pri katerih so odkrili novi koronavirus, niso našli koga, ki ne bi imel predhodnih bolezni. Nekateri, pri katerih so našli novi koronavirus, so na primer umrli zaradi srčnega infarkta ali možganske krvavitve, ki nimajo nič z okužbo.
    »Mrtvi, ki sem jih sam obduciral, so imeli tako težke predhodne bolezni, da lahko rečem, četudi to zveni trdosrčno, da bi vsi umrli enkrat letos,« poudarja patolog iz Hamburga. Kot meni, je covid-19 sorazmerno neškodljiva virusna bolezen. Nemci se morajo naučiti, da živijo s tem, in to brez karantene, je prepričan Püschel.
    Vsi, ki jih štejejo, da so v Hamburgu umrli zaradi korone, so bili večinoma stari med 75 in 80 let in so imeli resne predhodne bolezni. Tudi pri nekom, ki je bil star 50 let, in za katerega so mislili, da ni imel predhodnih bolezni, so pri obdukciji odkrili resne predhodne bolezni, pravi hamburški patolog.
    Püschel bi zato rad vedel, ali sta na primer imeli 12-letna Belgijka in 16-letna Francozinja, ki sta umrli zaradi koronavirusa in sta bili njuni smrti medijsko zelo odmevni, imeli kakšne predhodne bolezni.
    NEMŠKI-INŠTITUT-ROBERTA-KOCHA, JOHAN

  2. »Ne vemo, zakaj vsi v gospodinjstvu niso takoj okuženi.« – Foto: Profimedia
    Pri okužbah z novim koronavirusom se zgodi, da se okuži le en član družine, drugi pa ne. Ali to pomeni, da je del prebivalstva odporen na novi koronavirus?
    V virologiji je poznan pojem navzkrižna imunost (nem. Kreuzimmunität). To je stanje, ko je človek odporen na nek virus, ker je imun na soroden virus.
    Z vprašanjem, ali pri delu prebivalstva zaradi navzkrižne imunosti obstaja imunost oziroma odpornost na okužbo z novim koronavirusom, se ukvarja tudi nemški virolog Hendrik Streeck.
    Kot pravi, že od prej poznamo štiri koronaviruse, ki povzročajo prehlade. Na te stare koronaviruse smo po navadi odporni od šest do 18 mesecev.
    Podobno o navzkrižni imunosti razmišlja tudi Streeckov kolega Christian Drosten, šef inštituta za virologijo na berlinski Charite. V pogovorni oddaji, ki jo na nemški javni televiziji ZDF vodi Maybrit Illner, je med drugim dejal, da »ne vemo, zakaj vsi v gospodinjstvu niso takoj okuženi.
    Der Chef der Virologie an der Berliner Charitè @c_drosten geht davon, dass die wegen Zwischenveröffentlichungen in die Kritik geratenen „Gangelt-Studie“ des Bonner Virologen Hendrik Streeck “eine extrem solide, robuste Studie“ wird
    Ganze Sendung: https://kurz.zdf.de/0xu/
    Omenil je kitajsko študijo, ki ugotavlja, da znotraj gospodinjstev stopnja sekundarne okužbe (to je prenos okužbe z enega člana družine na druge) ni pri treh četrtinah, 18 ali 19 odstotkih, ampak samo pri 15 odstotkih.
    Zagotovo v nekaj primerih ne pride do prenosa okužbe na vse člane družine čisto zaradi naključja ali pa tudi zaradi zavestnega odmika okuženega člana družine od drugih družinskih članov.
    »Človek se pa vendarle vpraša, če ne obstaja kakšna do zdaj neugotovljena imunost pri delu prebivalstvu zaradi koronavirusov in ki jo je težko ugotoviti v laboratoriju,« poudarja Drosten.

    Jeseni pride nazaj, k nam v Slovenijo. Čisto nov sev, ki bo opravil z nami. Švedi bodo pa zanj preveč zlobni in jih ne bo hotel okužiti.
    Pod streho je druga etapa raziskave. Rezultati kažejo, da najmanj ima najmanj 11 od 100 prebivalcev švedske prestolnice protitelesa, kar pomeni, da so preboleli okužbo z virusom sars-cov-2.

    Test je 70 do 80 odstotno zanesljiv, je za televizijo SVT razložil mikrobiolog Jan Albert, ki sodeluje pri raziskavi. Pri podatku o zanesljivosti je nujno dodati, da test 100-odstotno pokaže na okužbo, pri negativnih primerih pa ni vedno točen, tako da je zelo verjetno, da ima protitelesa precej več kot 11 odstotkov prebivalcev Stockholma.

    Podobno raziskavo so opravili že konec marca. Takrat je imelo protitelesa 2,5 odstotka prebivalcev Stockholma. Z raziskavo bodo še nadaljevali, jo večkrat ponavljali in vzorec po potrebi razširili, zajeli pa bodo tudi druga mesta in pokrajine na Švedskem.

    Švedska je v javnosti znana kot država, ki se ni odločila za tako stroge ukrepe, kot večina evropskih držav. Ne gre za velike razlike. Pri njih so tako odprti vrtci in osnovne šole, lokali in trgovine pa so odprti ob določenih pogojih. Velika večina ljudi dela od doma, zdravstvene oblasti pa odsvetujejo druženje in obiskovanja.
    Virus bo rekel, da sovraži Švede.

  3. Turizem in gostinstvo sta propadla; avtošole in še marsikatera druga družba z omejeno odgovornostjo nikoli več ne bodo žive. Pravne osebe umirajo. Država več ne bo dobila davkov, bo pa morala plačevati socialne podpore in nadomestila za brezposelnost. Kako mislijo, da bodo dobili denar? Ga bo EU tako natisnila, kot ga je Madurova Venezuela. Potem dobimo tudi Madurovo inflacijo in jeseni še Madurove trgovine. Pozimi pa pride nazaj še mutiran virus. Švedi se bodo sčasoma navadili, kaj pa mi?
    Kitajski znanstveniki so odkrili VEČ kot 30 RAZLIČNIH MUTACIJ novega koronavirusa, od tega 19 NOVIH.
    Kitajska profesorica Li Lanjuan in njeni kolegi z univerze v provinci Zhejiang so proučevali vzorce virusa, ki so jih odvzeli 11 bolnikom s covidom-19 v bolnišnici v mestu Hangzhou. Odkrili so 33 različnih mutacij, od tega 19 novih.
    “Sars-cov-2 je naredil takšne mutacije, ki lahko bistveno spremenijo njegovo patogenost,” so zapisali v znanstvenem članku, objavljenem v nedeljo na spletni strani medRxiv.org. Študije sicer znanstveniki, ki niso sodelovali pri njej, še niso pregledali.
    Najbolj smrtonosne mutacije, ki so jih našli pri bolnikih v Hangzhouu, so našli tudi pri večini bolnikov po Evropi. Manj smrtonosni sevi pa so prevladovali v delih ZDA, kot je zvezna država Washington, so ugotovili kitajski znanstveniki.
    Poleg tega so preučili tudi, kolikšno količino virusa določen sev proizvede. To so storili tako, da so celico okužili z virusom. Ugotovili so, da najbolj smrtonosni sevi ustvarijo tudi do 270-krat toliko virusa kot najmilejši. Ugotovili so, da “večja količina virusa vodi v večji delež odmrlih celic”.
    Rezultati njihove študije kažejo, da je raznolikost sevov novega koronavirusa “še vedno močno podcenjena”, so poudarili. Ob tem so opozorili, da je treba to povečevanje števila mutacij upoštevati tudi pri razvoju cepiva oziroma zdravila.
    Po navedbah Kitajskega nacionalnega centra za bioinformatiko so sicer znanstveniki po svetu preučili že več kot 10.000 sevov, ki so vsebovali več kot 4300 mutacij novega koronavirusa, poroča South China Morning Po. Kako vi Kitajci mislite, da lahko naredite cepivo za nekaj, kar se tako hitro spreminja? Tako kot za virus HIV? Virus HIV je še najbolj podoben tej zadevi in zato se te zadeve ne bomo rešili, kot se tudi virusa HIV ne. Švedi se bodo navadili a nas čaka razpad EU in mogoče tudi razpad ZDA. Da, tudi ZDA lahko razpade in potem bomo imeli Severno ZDA in Južno ZDA.

  4. “Kuge, lakote, vojne reši nas o gospod.” tako so prosili. Bolsonaro pa ve osnovno pravilo, da je normalno, da če kugi dovoliš, da te zapre v karanteno potem sledi lakota in čim pride lakota, je vojna samo še vprašanje časa. Vprašanje časa je kdaj gre z orožjem brat nad brata. Kdaj je človek dovolj obupan, da je pripravljen narediti stvari, ki jih v normalnih okoliščinah ne bi nikoli naredil.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime