Vlada odprta za množičen prihod beguncev iz Ukrajine. Je to hinavsko in rasistično?

Foto: (Credit Image: © Jamie Wiseman/Daily Mail/dmg media Licensing) Profimedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Kljub začasni upočasnitvi bojnega pohoda ruske vojske v Ukrajini se humanitarne razmere v tej državi iz ure v uro slabšajo. Državo je v zadnjih dneh zapustilo že več kot 400.000 ljudi. Do sedaj je, zlasti zaradi dobre prometne povezanosti, največ ljudi pribežalo na Poljsko. Ta napoveduje, da bi lahko v naslednjih tednih sprejela do milijona ljudi. Medtem se na prihod beguncev iz Ukrajine pospešeno pripravljajo tudi v drugih evropskih državah.

Ocene, ki jih pripravljajo službe Evropske unije, govorijo o tem, da bi lahko Ukrajino v prihodnjih dneh in tednih zapustilo do sedem milijonov ljudi. Takšno število razseljenih bi pred pristojne postavilo velik izziv upravljanja begunske in humanitarne krize.

Slovenija je tokrat odprta do množičnega sprejema beguncev. Minister Hojs govori o zgornji številki 200 tisoč, realni pa okoli 20 tisoč. Ker ni tako velikodušen do prišlekov iz Afrike in Bližnjega vzhoda, mu z leve že očitajo rasizem. A odgovor je: begunci zdaj prihajajo iz naše geografske soseščine, obenem pa bežijo ženske in otroci. 

V Bruslju je včeraj potekalo izredno zasedanje Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve. Trenutne razmere so namreč pred ministra Aleša Hojsa in njegove kolege postavile ogromen izziv, kako Ukrajini zagotoviti humanitarno pomoč, nadzorovati zunanje meje Unije, postaviti ustrezno vizumsko politiko in se ustrezno odzivati na hibridne grožnje.

Po besedah ministra Hojsa so se razpravljavci soglasno strinjali z ostro obsodbo ruske agresije: “Nikogar ni med nami, ki ne bi izrecno poudaril, da je ta norost, ki si jo je privoščil predsednik Putin, presegla vse meje,” je ob tem dejal minister Hojs in poudaril, da bo zaradi tega tudi skupni odziv držav izjemno enoten.

V okviru tega bo EU prizadetim zagotovila humanitarno pomoč. Druga pomembna tema, o kateri so govorili ministri, pa je aktivacija direktive o začasni zaščiti. Ta od leta 2001, ko je bila sprejeta na ravni EU, namreč še nikoli ni bila aktivirana. Slovenija pa je po besedah ministra Hojsa že začela priprave na aktivacijo direktive in pospešeno pripravlja vse potrebno za namestitev beguncev.

V okviru tega je Slovenija vzpostavila tudi posebno telefonsko številko 040 853 421 na katero lahko zainteresirani dobijo vse potrebne informacije o pomoči, ki jo slovenija nudi beguncem iz Ukrajine. Na to številko se lahko obrnejo tudi tisti, ki bi jim morda želeli ponuditi namestitev.

V akcijo zbiranja pomoči so se med drugim vključile tudi organizacije Rdeči križ, Karitas in Slovenska filantropija. Več informacij o tem lahko najdete na tej spletni strani.

Prvi begunci iz Ukrajine že v Sloveniji

V Velenje so zjutraj prispeli prvi begunci iz Ukrajine. Kot je povedal predsednik uprave velenjskega Esotecha Marko Škoberne, gre za dve družini njihovih delavcev, ki v kraju Žitomir gradijo čistilno napravo, vredno 10 milijonov evrov, je poročala STA.


Slovenija se pripravlja na sprejem več deset tisoč beguncev


Evropska unija upa, da bodo ostre ekonomske sankcije, ki so Rusijo zgolj v nekaj dneh potisnile v hudo gospodarsko krizo, naposled prisilile ruskega predsednika Putina k zaustavitvi invazije in mirovnim pogajanjem. Kljub temu pa se Unija ob tem pripravlja tudi na najbolj črne scenarije. Po njih naj bi Ukrajino tako v kratkem času zapustilo kar sedem milijonov ljudi. Ker med Ukrajino in Slovenijo leži zgolj ena država, lahko pričakujemo, da bo begunski val zelo kmalu pljusknil tudi v Slovenijo.

POMAGAJMO UKRAJINI

Sodelujte v humanitarni akciji za pomoč Ukrajini!

Z nakupom ukrajinske zastave v spletni trgovini zavoda Iskreni lahko prispevate svoj delež za pomoč napadeni Ukrajini. Celoten dobiček od prodanih zastav bo zavod podaril pomoči potrebnim Ukrajincem.

Zastavo lahko kupite na tej povezavi.



Po zadnjih podatkih naj bi bili prvi ukrajinski begunci že v Sloveniji. Po poročanju portala Siol je družine svojih sodelavcev, ki so zaposleni na predstavništvu podjetja v Kijevu, evakuiralo podjetje Esotech.

V primeru najslabšega možnega scenarija naj bi se v Sloveniji znašlo tudi do 200.000 ukrajinskih beguncev. Gre seveda za najvišjo mogočo številko, ki bi bila za Slovenijo izjemno obremenjujoča. Minister Hojs ob tem opozarja, da bi se takšno število lahko zgodilo le ob popolnem eksodusu iz države, ki pa je malo verjeten. So pa po njegovem mnenju povsem realne ocene o 10.000 do 20.000 beguncih. Slovenija bi se o njihovem številu sicer dogovorila z drugimi evropskimi državami.


Vlada se tokrat ne boji kulturnih razlik


Več kot očitno torej je, da se je vlada na trenutno krizo odzvala izjemno proaktivno.



Velikodušen vladni odziv ob klicih na pomoč pa je že zakuhal tudi manjši politični škandal. Vlada je namreč ob napovedi polne pomoči ukrajinskim beguncem pojasnila tudi, da je njihov status močno drugačen od tistega, ki ga imajo migranti iz številnih azijskih in afriških držav.



S tem je vlada po mnenju opozicije priznala, da zanjo obstajajo tudi prvorazredni in drugorazredni begunci, kar je po mnenju opozicije zavržno. Vlada je sporni tvit kasneje sicer izbrisala, toda retorika ministra Hojsa kaže, da se vlada zaveda, da bo integracija ukrajinskih beguncev po mnenju vlade veliko lažja kot tistih iz Afrike ali Azije. Še več, vlada verjame, da si bodo nekateri od njih že kmalu našli zaposlitev v slovenskem gospodarstvu.

Sledil je oster odziv nekaterih avtorjev, ki so vlado obtožili, da se gre rasizem tudi pri človekoljubnih vprašanjih. Zato vlado in njene ministre zmerjajo s prikritimi rasisti in hinavci.

Članek s tovrstnimi obtožbami je na portalu MMC RTV Slovenija objavil tudi kontroverzni novinar in levičarski aktivist Boris Vasev ter spodbudil val ogorčenja na družabnih omrežjih:

https://twitter.com/BojanPozar/status/1497893592609685509



Foto: The Sun/News Licensing (Profimedia.si)
KOMENTAR: Blaž Čermelj
Ukrajinci so bili naši sodržavljani
Ob tej polemiki ne gre spregledati niti tega, da je določen del Ukrajine pred zgolj malo več kot stoletjem še spadal v Avstro-Ogrsko monarhijo. Njen del pa je bil bistveno več časa, kot je bila na primer Slovenija združena z državami nekdanje Jugoslavije. Kulturne povezave med nekdanjimi državami na tem območju pa, kljub stoletju od razpada nekdanje skupne države, ni mogoče zanikati. Nadalje, med migranti na balkanski poti je manjši del tistih, ki bežijo z vojnih območij (mnogo je Alžircev, Maročanov, Pakistancev ...), temveč gre za ekonomsko migracijo. Ob tem velja poudariti tudi, da mednarodno pravo zagotavlja beguncem prehod do prve varne države in nikakor ne samovoljnega izbiranja, v katero državo na svetu bodo šli. Velika razlika med konflikti pa se vidi tudi v tem, da je trenutno za boj sposobnim moškim prepovedano zapustiti Ukrajino. Zato jih med begunci (z izjemo tujcev), ki množično zapuščajo državo, ni. Medtem pa se pri migracijah zlasti iz afriških držav, kaže drugačna taktika. Družine namreč tam pošiljajo na pot svoje najbolj sposobne sinove, ki imajo nalogo, da kasneje v izbrano državo spravijo tudi svojo družino. Njihov prihod pa je večinoma tudi izredno dobro tihotapsko organiziran in finančno podprt.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike