Vlada noče odstopiti od Marakeškega migracijskega sporazuma. BMZ: znak neumnosti ali zavestnega zavajanja

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Vlada Marjana Šarca v Marakeškem migracijskem sporazumu ne vidi ničesar spornega, temveč nanj gleda pozitivno.

Zunanji minister Miro Cerar meni, da je dogovor dober in se ne strinja z vladami ZDA, Avstralije, Madžarske, Poljske, Avstrije, Češke ... da ta dokument ne ločuje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami, kar je glavni argument vse večjega števila držav, ki od njega odstopajo.

Nad stališčem slovenske oblasti pa je zaskrbljen ugledni mednarodni pravni strokovnjak dr. Boštjan M. Zupančič, ki ga je označil za "znak neumnosti ali zavestnega zavajanja državljanov RS."

Marakeški globalni migracijski sporazum ni škodljiv, temveč pozitiven, ker "prinaša več možnosti, da bomo skupaj z drugimi preprečevali množične migracije, kakršnim smo bili priča leta 2015," je stališče Vlade RS Slovencem prenesel zunanji minister Miro Cerar.

"Vlada še naprej podpira dogovor. Slovenija ostaja v skupini 150 držav, ki se zaveda, da lahko le s skupnimi močmi upravljamo migracije," je dejal. Dodal je, da gre za politični dokument, ki ne zahteva sprememb nacionalne zakonodaje in vsaki državi dovoljuje, da ohrani polno suverenost.

Po Cerarjevem mnenju dogovor ne vzpostavlja nobene nove kategorije migrantov in tudi pravice do migriranja ne opredeljuje kot temeljne človekove pravice.

Krivdo za nasprotovanje Marakeškemu sporazumu je Cerar naprtil politični opoziciji, še posebej stranki SDS, češ da med ljudmi seje strah in vpliva na njihova čustva.

Miro Cerar: "Globalni dogovor o migracijah ne sporoča: pridite k nam. Ravno nasprotno. Evropa se bo skupaj z Afriko organizirala, da bo preprečila nadaljnjo tihotapljenje ljudi. Zato potrebujemo tovrstne dokumente, ki nas na tem področju usklajujejo. Gospodu Janši pa sporočam, da ni dobro, da se naše ljudi zavaja s takimi trditvami in jih spravlja v nek neutemeljen strah. Slovenija deluje normalno, je varna in humana,"


Leva politična opcija je pri Marakeškem sporazumu tokrat enotna od vrha navzdol, torej tudi v razmerju med predsednikom republike in vlado. Takole je svoje argumente predstavil Borut Pahor:


Boštjan M. Zupančič: to je ŠKANDAL!

A da gre za več kot le sejanje strahu pred migranti, opozarja ugledni pravnik in nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, Boštjan M. Zupančič.

Stališče predsednika države in vlade RS, da dogovor ne zavezuje k spremembam nacionalne zakonodaje, in na noben način ne posega v njihovo ustavno ureditev, je označil kot "znak neumnosti ali zavestnega zavajanja državljanov RS." Ravnanje oblasti v tem primeru pa označil za škandal.


Z njim se strinja še en pravnik, dr. Anton Olaj. Po njegovem je danes dan, ko so v vladi "zanemarili moč argumentov in jih avtoritativno nadomestili z argumentom moči." Označil ga je za žalosten dan za Slovenijo.

Jožef Horvat: Takšne odločitve so v pristojnosti parlamenta in ne vlade!


Član, v prejšnjem mandatu pa predsednik odbora za zunanjo politiko, Jožef Horvat, je še pred sejo vlade to pozval, naj ne sprejema dokončnih odločitev o tem vprašanju, saj je za usmerjanje zunanje politike pristojen državni zbor, ki bo o tem razpravljal na seji DZ 21. novembra.


Vlada tega seveda ni upoštevala.

Janez Janša pa vladi svetuje, naj Afričanom raje pomaga v Afriki



Vse več pa je pozivov k protestom, ki se naj bi zgodili vzporedno s parlamentarno sejo o Marakeški deklaraciji v sredo, 21. novembra.

Kaj je v Marakeški deklaraciji tako spornega?

Šestnajst najbolj spornih točk deklaracije, ki se sprejema na nivoju OZN in naj bi omogočila učinkovitejše globalno upravljanje z migracijami, je pred dnevi natančno razdelal hrvaški Večernji list.

Izpostavil je serijo neutemeljenih izhodišč, iz katerih izhaja, nedorečenost vprašanj kot denimo kdo sodi o tem, kateri so tisti mediji, ki jim je "zaradi rasizma treba odvzeti financiranje", problematična je zahteva, da se migrantskim otrokom, rojenim na ozemlju neke države, avtomatsko dodeli državljanstvo te države (ta rešitev, ki sicer obstaja v ZDA, ni v skladu s pravnim redom številnih evropskih držav), dokument izpostavlja samo pozitivne, ne pa tudi negativnih strani migracij itd.

Glavni pomislek pravnikov in poznavalcev področja pa je, da bo pravno-formalno sicer nezavezujoč, a zelo dvoumno napisan dokument služil kot izhodišče za pritiske migrantom naklonjenih nevladnih organizacij na državne oblasti pri doseganju njihovih partikularnih ciljev, povezanih z migracijami, ki so drugačni od suverenih stališč držav.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Porast migrantskega kriminala v Ljubljani: komu koristi, če se oblast pretvarja, da teh problemov ni?
  • 22. 10. 2023
Italija podaljšuje nadzor na meji s Slovenijo, vse kaže, da ravna prav
  • 18. 01. 2024
So posilstva posledica kulturnih razlik? »Migrante je treba podučiti, da prisotnost ženske v javnosti brez tančice ali moškega spremljevalca še ne pomeni, da jih lahko spolno nadlegujejo«
  • 13. 11. 2023