Vlada na Gorenjskem: Osrednje teme regijska bolnišnica, integracija tujcev in infrastruktura

Vlada nadaljuje z obiski slovenskih pokrajin, tokrat je na sporedu Gorenjska. Že v četrtek se je z gorenjskimi župani srečal minister za javno upravo, Boštjan Koritnik, danes pa bodo srečanja nadaljevali tudi ostali ministri. Obisk Gorenjske se je danes začel z delovnim posvetom v Gorenji vasi, po katerem so se ministri in državni sekretarji ločeno srečali s predstavniki podjetij, občin, šol … Potekala bo tudi javna tribuna z župani in gospodarstveniki, ki se bo začela ob 18. uri.


Statistika kaže, da ljudje na Gorenjskem živijo najboj zadovoljno, čeprav zaslužijo manj od slovenskega povprečja, s tem najlažje preživijo. Med osrednjimi izzivi so med drugim potrebe po vlaganju v infrastrukturo, novo regijsko bolnišnico pa tudi integracijo tujcev. Pogledali smo, kam vlaga vlada.

Na Gorenjskem manj brezposelnih od državnega povprečja, ljudje zadovoljni z življenjem, s svojimi dohodki preživijo najlažje v državi

Gorenjska regija sicer predstavlja 10 % prebivalcev Slovenije, sestavlja jo 18 občin, prebivalstvo pa je mlajše, kot je slovensko povprečje. Povprečna mesečno bruto plača je v regiji malenkost manjša od slovenskega povprečja (1826 evrov, slovensko povprečje pa znaša 1873 evrov).

Po splošnem zadovoljstvu z življenjem je regija na vrhu (ocena 7,6 od 10), in sicer skupaj z Jugovzhodno Slovenijo in Goriško. Regija pa je na samem vrhu po deležu gospodinjstev, ki s svojimi dohodki preživijo lahko oziroma zelo lahko (30 %, naslednja je obalno kraška s 27 %, slovensko povprečje pa znaša 21 %).

Stopnja registrirane brezposelnosti je nižja, kot je slovensko povprečje (6,8 %), in sicer znaša 4,4 %.

Izzivi: Regijska bolnišnica, integracija tujcev, infrastruktura, regijska univerza ...

Glavne teme, ki so jih občine v regiji navedle kot izziv, so potreba po novi regijski bolnišnici, regijski univerzi in integracija tujcev.

Regija bolnišnico ima, in sicer na Jesenicah, a si želijo nove. Temu pritrjujejo potrjujejo demografski podatki, število bolnišničnih obravnav, pomanjkanje prostorskih, kadrovskih in finančnih zmogljivosti, dotrajanost in arhitekturna neustreznost objektov.

Nova bolnišnica naj bi se nahajala v Kranju, in sicer na Zlatem polju, kjer so na voljo zazidljiva zemljišča, katerih največji lastnik je država. Kot prvi so lokacijo sicer ponudili v Radovljici, na Jesenicah pa so odločeni, da mora bolnišnica ostati pri njih. O tem je beseda telka tudi na delovnem kosilu z ministrom Poklukarjem.

Drugi pomemben problem, ki so ga občine izpostavile, je integracija tujcev, saj se regija sooča z močnim priseljevanjem, ki je najbolj očitno v Kranju.

Ker gre za najbolj turistično regijo, pa je izziv tudi infrastruktura, saj so številne ceste dotrajane, nekateri projekti obnov pa se vlečejo že več let. Pomen izboljšanja infrastrukture je tako že v torek izpostavil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Gorenjska regija predstavlja petino turističnih nočitev v Sloveniji, več kot polovica teh je v Bohinju in Bledu. Večno aktualni projekti so gradnja južne blejske obvoznice, prenova ceste proti Planici in avtocestni priključek Kranj-Sever. Nekatere ideje o teh projektih so stare že 50 let, sedaj pa obstaja možnost, da bodo vendarle tudi izpeljani.

Minister Vrtovec je tako izpostavil, da so nekaj zapletenih stvari že porinili naprej, na primer cesto Hotemaže-Britof in priključek Kranj-Sever. Gradnja za omenjeno cesto se bo začela v začetku prihodnjega leta, priključek pa naj bi bil dokončan še pred letom 2025. Prihodnje leto se bodo začeli tudi postopki za nadgradnjo kranjske železniške postaje.

Še ena tema, ki so jo župani vzpostavili, je univerza, saj se ideja o njeni ustanovitvi vleče že leta.

https://twitter.com/vladaRS/status/1469275205675663360

Na srečanju z ministrom za javno upravo, Boštjanom Koritnikom, so župani opozorili na daljše čakanje za gradbena dovoljenja. Minister je dejal, da lahko pričakujejo nove zaposlitve na upravnih enotah, kar bo pospešilo postopke. Vlada je sicer ponovno uvedla krajevno pristojnost, kar pomeni, da lahko posameznik prijavi stalno ali začasno prebivališče samo na območju tiste upravne enote, kjer je naslov, na katerega se prijavlja.

Visoka vlaganja v regiji

Gorenjska regija je v letu 2020 zbrala 128,30 milijona evrov iz naslova dohodnine, kar je 10 milijonov evrov več sredstev kot v letu 2019. Povprečnina je bila dvignjena za 34 evrov na osebo v primerjavi z letom prej. Regionalni razvojni program gorenjske razvojne regije za obdobje 2021-2027 predvideva projekte v skupni vrednosti 1,23 milijarde evrov, sofinanciranje z evropskimi sredstvi pa bo znašalo 994 milijonov evrov. Namenili naj bi tudi 3,9 milijona evrov za prenovo planinskih koč.

Razvijajo se tudi novi kohezijski projekti. V nekaterih gorenjskih občinah se izvajajo projekti za izboljšanje oskrbe s pitno vodo v skupni vrednosti 24,7 milijona evrov, v občini Železniki pa poteka projekt protipoplavne ureditve porečja Selške Sore v vrednosti 34,3 milijona evrov.

Na področju kulture je eden izmed glavnih projektov tudi obnova Prešernove rojstne hiše, ki naj bi se predvidoma začela leta 2022. Predvidena investicijska vrednost projekta znaša dva milijona evrov. Odobrena so bila tudi sredstva za 12 investicij v šole in vrtce v regiji, v novembru pa so odobrili tudi sredstva za investicije v DSO Kranj in DSO Jesenice.

https://twitter.com/vladaRS/status/1469243425174302721